| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji
Sandra Peklar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji prikazuje sodobna kratkoprozna dela slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. V uvodnem delu naloge sta predstavljeni tipologija sodobne kratke proze in oblike literarne avtobiografskosti kratkoproznih del. V nadaljevanju je predstavljen kulturnozgodovinski oris Slovencev v Avstriji in kratek pregled razvoja ter značilnosti sodobne književnosti slovenskih avtorjev v Avstriji. Osrednji del naloge predstavlja motivno-tematska in jezikovno-slogovna analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. Analizirali smo kratkoprozna dela, ki so izšla po letu 1960, naslednjih avtorjev: Janko Messner, Florjan Lipuš, Lev Detela, Anita Hudl, Vinko Ošlak, Kristijan Močilnik in Sabina Buchwald. V kratkoprozni analizi smo glede na pogostost avtobiografskih elementov določili obliko literarne avtobiografskosti ter glede na značilnosti posamezne zbirke določili kratkoprozni tip po klasifikaciji Blanke Bošnjak. Ugotovili smo, da se kažejo razlike med starejšimi in mlajšimi avtorji in avtoricami tako v motivno-tematskih kot v jezikovno-slogovnih značilnostih.
Ključne besede: Slovenci v Avstriji, slovenska književnost v Avstriji, sodobna kratka proza, kratkoprozni tipi, avtobiografskosti elementi
Objavljeno: 08.05.2019; Ogledov: 441; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (991,69 KB)

2.
Ženska v meščanski prozi Iva Šorlija
Jožica Čeh Steger, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava se ukvarja s Šorlijevim pogledom na žensko in z ženskimi liki v njegovi meščanski prozi, s katero je v slovenski književnosti nadaljeval Kersnikovo in Govekarjevo tematizacijo meščanskega erotike. Šorlijevi tipični ženski liki, kot so lahkožive ženske, spogledljivke, nezveste žene, prešuštnice, histerične ženske, so povezani z avtorjevo odločitvijo za tematizacijo meščanske erotike, pri tem je opaziti nekatere motivne sorodnosti z Maupassantovo prozo, ki jo je Ivo Šorli tudi prevajal. Podobno kot pri Maupassantu je tudi v Šorlijevi prozi iz prve polovice 20. stoletja zapisanih veliko moških predsodkov o ženski, ki jih je avtor poznal tudi iz nekaterih znanih filozofsko-psiholoških spisov o ženski.
Ključne besede: slovenska književnost, literarne osebe, ženski liki, ženski tipi, meščanska proza, roman, avtobiografski roman, erotika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 736; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (171,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
PROCES DEPOPULACIJE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Anja Črešnar, 2010, diplomsko delo

Opis: Intenziven gospodarski razvoj v 2. polovici 19. stoletja je vplival na razvoj industrijskih središč, ki so z zagotavljanjem delovnih mest postala jedra izrazitega priseljevanja in koncentracije prebivalstva. Poselitveni vzorec se je postopoma izoblikoval v populacijska, tj. območja zgoščanja prebivalstva in depopulacijska območja, od koder se je prebivalstvo konstantno odseljevalo. Ta so bila predvsem agrarna in periferna območja, ki so zaradi oddaljenosti od razvojnih središč pričela stagnirati. Kmetijska dejavnost je v agrarnih predelih izgubljala pomen, zmanjševanje vitalne in aktivne delovne sile pa je povzročilo povišanje deleža starega prebivalstva, kar je ekonomske razmere še dodatno poslabšalo. Negativni demografski trendi so prisotni tudi v občini Slovenska Bistrica. Reliefna raznolikost je vplivala na gostoto poselitve znotraj občine, v zadnjih desetletjih pa so prisotni izraziti trendi priseljevanja prebivalcev v neposredno okolico zaposlitvenih in oskrbovalnih središč. Predvsem iz hribovitega dela občine, ki obsega jugozahodni del Pohorja, prebivalci zadnja desetletja opuščajo kmetije in se selijo v mestna središča in njihovo bližino. Že tako majhna naselja izgubljajo prebivalce, nekoč bogate kmetije z velikimi gospodarskimi poslopji in številnimi družinami, pa postajajo le še del preteklosti. Naselja v občini bodo glede na lego in velikost razdeljena v tri območja s podobnimi demografskimi trendi. Z analizo demografskega stanja posameznega območja in naselij znotraj njega bodo pridobljeni podatki za natančen vpogled v demografsko stanje in razlike znotraj proučevanega območja.
Ključne besede: prebivalstvo, občina Slovenska Bistrica, depopulacija, tipi demografskih območij, gospodarski razvoj, staranje prebivalstva
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 2147; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

4.
PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila. V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 3153; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

5.
NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
Igor Paušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2801; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (34,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici