SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
VLOGA GLAVNIH MEDICINSKIH SESTER V OKVIRU KAKOVOSTI DELA V POMURSKIH ZDRAVSTVENIH DOMOVIH
Viktorija Klančnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo proučuje vlogo glavnih medicinskih sester pri zagotavljanju kakovostnega timskega dela v dveh zdravstvenih domovih v Pomurju. Namenjeno je predvsem glavnim medicinskim sestram, ki hočejo svoj tim voditi dobro, korektno in kakovostno ter posledično vplivati na zadovoljstvo pacientov. V teoretičnem delu predstavimo stile vodenja, ki prispevajo k boljšemu sodelovanju v timu. Glavne medicinske sestre morajo imeti ustrezno znanje o vodenju in managementu, da ju lahko uspešno izvajajo v praksi. V empiričnem delu predstavimo rezultate anketne raziskave, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v zdravstvenih domovih Ljutomer in Murska Sobota. V raziskavo je bilo vključenih 50 zaposlenih, in sicer 14 iz Zdravstvenega doma Ljutomer in 36 iz Zdravstvenega doma Murska Sobota. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanja odprtega in 3 vprašanja polodprtega tipa. Prvi del vprašalnika je bil sestavljen iz splošnih vprašanj o starosti, spolu, delovnem mestu in delovni dobi anketiranih. Naslednji del vprašalnika je bil usmerjen na ustvarjalnost in inovativnost vodje, kjer so anketirani s pomočjo Likertove lestvice ocenili svoje vodje z vidika poštenosti, zavzetosti, organiziranosti in zaupanja. V naslednjem delu smo anketirane spraševali, kako zadovoljni so s svojim delom, ali ga opravljajo z veseljem in ali so zadovoljni s sodelavci. Sledil je del o delu glavnih medicinskih sester, kjer so anketirani opisali svojega idealnega vodjo, kaj pri njem najbolj cenijo in kaj pogrešajo. V delu o motivaciji smo jih spraševali, ali jih vodja zna motivirati in kako to počne. V zadnjem delu anketnega vprašalnika pa nas je zanimalo, ali vodja dobro razdeli delovne naloge, ali imajo timske sestanke in ali bi obiskovali izobraževanja, če bi jih zavod organiziral. Na podlagi anketnega vprašalnika smo postavili štiri hipoteze, ki jih v magistrskem delu analiziramo s pomočjo statističnega programa SPSS. Ugotavljamo, da je večina zaposlenih zadovoljna s svojimi vodji in s svojim delom. Prav tako so radi pohvaljeni, vendar rezultati kažejo, da imajo nekateri vodje pri tem neustrezen pristop. Rezultati raziskave kažejo, da si zaposleni želijo vodje z naslednjimi značilnostmi: • enakopravnost, razum, odprtost; • odgovornost in komunikativnost; • poštenost, iskrenost; • zanesljivost, pravičnost; • zaupljivost; • odločnost, moralnost, strokovnost; • avtoritativnost in • dostopnost ter inovativnost. Nekateri zaposleni so izrazili željo po dodatnih izobraževanjih v zdravstvenem domu, na katerih bi imeli enake možnosti za udeležbo. Prav tako se jim zdi pomembna organizacija mesečnih sestankov, kjer bi obravnavali aktualno problematiko in iskali rešitve zanjo ter tako izboljšali timsko delo. Ugotavljamo, da je za kakovostno zdravstveno nego, skladno s pričakovanji vseh anketirancev, zelo pomembno sodelovanje med vodilnimi in zaposlenimi. Za doseganje tega morajo glavne medicinske najprej poznati veščine dobrega vodenja, saj jih lahko šele nato prenašajo na druge in tako zagotavljajo kakovostno delo.
Ključne besede: kakovost dela, glavna medicinska sestra, vodenje, timsko delo, medsebojni odnosi
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

72.
Razsežnosti timskega dela v domu upokojencev ˝x˝
Sabina Renčel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Timsko delo je trenutno najbolj učinkovit način soočenja z izzivi vsakdana. Pomembno je, da zaposlene, ki so naši neposredni sodelavci, seznanimo s skupnimi cilji podjetja. Obenem jim moramo dati občutek varnosti in moč za delo. Veliko vlogo pri vsem imata poštena in odkrita komunikacija ter sprotno in učinkovito reševanje vseh težav in konfliktov. Zaposleni, katerih ideje in predlogi se bodo upoštevali pri skupnem delu, bodo s tem dobili še večjo motivacijo in zagon. Pri vsem tem ne smemo pozabiti vodje tima, ki mora biti osebnostno zrel in stabilen, strokovno podkovan in imeti jasno smer, da mu lahko sledijo vsi ostali člani tima. Diplomsko delo je sestavljena iz dveh delov – iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu želimo s pomočjo znane literature opredeliti timsko delo skozi dinamiko medsebojnih odnosov. Opisujemo organizacijske oblike timskega dela, naredimo primerjavo med učinkovitim in neučinkovitim timom. Posebno mesto damo komuniciranju med člani tima in strokovnemu izpopolnjevanju. V empiričnem delu predstavimo raziskavo, ki smo jo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zdravstveno-negovalni službi v domu upokojencev "X". Ocenili smo dejavnike, ki vplivajo na uspešno timsko delo. Pri tem lahko izpostavimo najpomembnejše: usklajenost članov tima, medsebojno zaupanje v timu, sproščena komunikacija in podpora vodstva. Za dobro timsko delo je pomembno tudi medsebojno sodelovanje v timu. Anketirani so se v večini strinjali, da je za uspešno timsko delo potrebna disciplina. Članom tima veliko pomeni, da so opaženi, pohvaljeni in da dobijo javno priznanje nadrejenih in tudi sodelavcev. Pri timskem delu lahko zaposleni uporabijo tudi lastne ideje in ustvarjalnost. Izmerili smo tudi vpliv timskega dela na večje zadovoljstvo zaposlenih, izboljšano kakovost dela, učinkovitejše sodelovanje in komunikacijo. Vredno bi bilo poskusiti s timskim delom tudi v manjših stanovanjskih skupinah. V zaključnem delu ankete smo zaposlene spraševali tudi o tem, kateri so po njihovem mnenju najpogostejši vzroki za konflikte v timu. Odgovori so bili naslednji: slaba komunikacija, slaba informiranost, slabi medsebojni odnosi. Za učinkovito vodenje tima je bistveno opažati, kaj se dogaja, in graditi komunikacijo tako, da ljudi resnično poveže.
Ključne besede: tim, timsko delo, vodja tima, člani tima, komunikacija v timu
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 391; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

73.
SISTEM IZBOLJŠANJA KOMUNIKACIJE MED ZDRAVNIKOM IN PACIENTOVIM ZDRAVSTVENIM POOBLAŠČENCEM
Timi Soršak, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Komunikacija v zdravstvenih in socialnih organizacijah je danes ključnega pomena. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev temelji na primerni medosebni komunikaciji, tako med zaposlenimi znotraj timov kot tudi s pacienti ter njihovimi svojci. Namen magistrskega dela je predstaviti problematiko na področju posredovanja informacij pacientovim zdravstvenim pooblaščencem ter morebitne rešitve s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma programov za lažje posredovanje informacij in boljšo komunikacijo med zdravnikom in pooblaščencem. Raziskovalne metode: Uporabili smo metodo deskripcije, zgodovinsko metodo, metodo kompilacije in argumentacije. Pri empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, saj smo pridobivali podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Grafe smo oblikovali s pomočjo programa Microsoft Excel. Za ovrednotenje rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Po opravljeni analizi podatkov in sintezi ugotovitev smo predlagali spremembe. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima 54 % tistih, ki so že bili v vlogi pooblaščenca za določene informacije, dobre izkušnje in so v večini primerov zadovoljni s podanimi informacijami s strani zdravnika. Smo pa ugotovili, da v 65 % največji problem za svojce predstavljajo slabša strokovnost in natančnost zdravnika, kadar predaja informacije, ter v 13 % zdravnikove ure v dopoldanskem času in slaba dostopnost zdravnikov v času njihovih uradnih ur. Sklep: Razberemo lahko, da se problemi pri prenosu informacij s strani zdravnika tistemu, ki je pooblaščen za informacije, pojavljajo predvsem pri dostopnosti zdravnika in njegovih uradnih urah. Le-te so v večini primerov v dopoldanskem času in večini službeno odsotnih ljudi to predstavlja oviro.
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kakovost v zdravstvu, timsko delo, management.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

74.
VPLIV TEAM BUILDINGA NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH
Nina Zečević, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Večkrat je slišati, da so zaposleni največje premoženje podjetja, vendar to velja le, če so zadovoljni in motivirani. S takimi je podjetje lahko vedno konkurenčno. Ena izmed aktivnosti, ki vpliva na izboljšanje odnosov med zaposlenimi, je timbilding (angl. team building), katerega ponudba je tudi v Sloveniji vedno večja in podjetja se zanj pogosteje odločajo. Namen naloge je bil z raziskavo ugotoviti, v kolikšni meri timbilding vpliva na motivacijo med zaposlenimi. Ugotoviti smo želeli tudi, v kolikšni meri se podjetja odločajo za tovrstne programe, in v kakem številu se jih zaposleni udeležujejo. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali so sedaj zaposleni v podjetju bolj zadovoljni in motivirani na delovnem mestu, kot so bili pred udeležbo programa, ter ali so mnenja, da so programi uspešni. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V raziskovalnem delu smo s pomočjo ankete ugotavljali motiviranost zaposlenih po opravljenem timbilding programu. Raziskava je pokazala, da so zaposleni po obisku timbilding programa bolj motivirani na delovnem mestu in da timbilding program smatrajo kot uspešen, pri vplivu na njihovo motivacijo. Raziskava je pokazala tudi, da se veliko podjetij odloča za tovrstne programe, in da se jih tudi njihovi zaposleni radi udeležujejo, saj je njihov odnos do timbilding programa v večini pozitiven. Opomba: V besedilu uporabljamo poslovenjen izraz za team building. Gre za gradnjo timskega dela.
Ključne besede: Motivacija, timsko delo, timbilding
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 961; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (873,85 KB)

75.
VPLIV ORGANIZACIJE ZNOTRAJ BOLNIŠNIČNEGA TRANSPORTA ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA BOLNIKA NA POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
Gabrijela Pesek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavan znotraj bolnišnični transport življenjsko ogroženega bolnika, ki je zaradi dodatnih preiskav, posegov ali zdravljenja v drugi ustanovi pogosto neizogiben. Sam transport predstavlja tudi veliko fizično obremenitev za zaposlene in manjšo zbranost transportne ekipe. V času transporta je zmanjšan nadzor nad bolniki v enoti intenzivne terapije. Med samim transportom pa se lahko pojavijo tudi zapleti, kateri lahko vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Opredeljeni so predlogi za zmanjšanje pojava bolnišničnih okužb in fizično razbremenitev kadra ter posledično večjo varnost bolnikov. Ustrezne rešitve so bile opredeljene s pomočjo sistemskega pristopa. V izvedeni raziskavi je bilo vključenih 100 življenjsko ogroženih bolnikov v enoti intenzivne terapije, od katerih smo 50 bolnikov transportirali, 50 bolnikov pa ni potrebovalo transporta. Raziskali smo kakšen vpliv ima organizacija transporta na pojav bolnišničnih okužb, analizirali rezultate ter testirali postavljene hipoteze.
Ključne besede: Življenjsko ogrožen bolnik, organizacija znotraj bolnišničnega transporta, bolnišnična okužba, timsko delo, sistemski pristop
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

76.
MEDOSEBNI ODNOSI IN IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE V DOMU STREJŠIH OBČANOV
Rok Bernad, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Medosebni odnosi igrajo ključno vlogo v timu in celotnem procesu zdravstvene nege. To se kaže v uspešnosti in osebnem zadovoljstvu zaposlenih ter v njihovem sodelovanju in timskem delu. Tim je skupina dveh ali več ljudi, ki delujejo v interakciji, da bi dosegli določen cilj. Ker so člani tima v domovih starejših občanov nenehno izpostavljeni raznim oblikam stresa, pomanjkanju kadra, delu v treh izmenah in usmerjanju zdravstvene nege k individualnim potrebam starostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšni so medosebni odnosi zaposlenih v timu zdravstvene nege in oskrbe in ali so pri zaposlenih prisotni simptomi izgorevanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. V empiričnem delu smo proučili, analizirali in sintetizirali zbrane primarne in sekundarne vire podatkov. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. Anketo smo razdelili med 31 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi in sicer v mesecu avgustu 2016. Rezultati: Ugotovili smo, da so medosebni odnosi v timu izbranega doma starejših občanov relativno dobri, saj se večina anketiranih v timu počuti dobro in da se še ne čuti izgorelost posameznika na delovnem mestu, se pa že opažajo začetki izgorelosti. Iz raziskave smo ugotovili še, da je eden od razlogov za slabo počutje oz. slabe odnose tudi obrekovanje med sodelavci, kar se pa po njihovem mnenju s pogovori da odpraviti. Med ostalimi slabše ocenjenimi vzroki je še nezadostna komunikacija med zaposlenimi, da vodstvo ne nagrajuje zaposlenih za uspešnost in prekratek delovnik za uspešno opravljanje dela. Sklep: Rešitev za dobre medosebne odnose in zmanjšanje izgorelosti med zaposlenimi, je v vodstvu in sicer z rednimi timskimi sestanki z zaposlenimi glede odnosov na delovnem mestu, v boljši organizaciji dela, v nagrajevanju kadra za uspešno opravljeno delo ter v organiziranju raznih izobraževanj glede medosebnih odnosov med zaposlenimi. Prav tako lahko vsak posameznik vpliva na dobre medosebne odnose, če le prisluhne svojemu sodelavcu, mu pomaga, skratka, da se zaveda, da v timu ni sam in da je treba upoštevati tudi voljo drugih. Prav pogovori s prijateljskim druženjem izven delovnega čas morda lahko v celoti rešijo obstoječe probleme s koristnimi predlogi.
Ključne besede: medosebni odnosi, stres, izgorelost, zdravstveni tehnik, medicinska sestra, timsko delo. 
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 736; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (784,64 KB)

77.
VPLIV MEDSEBOJNIH ODNOSOV NA TIMSKO DELO
Andrijana Bundalo, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Človek je družbeno bitje in naravna je naša težnja do sodelovanja z drugimi ljudmi. Na različne načine smo integrirani v družbo in skupnosti, v kateri živimo. Razlikujemo pa se med seboj po družabnosti ali odprtosti do soljudi. Medsebojni odnosi predstavljajo neposredne odnose na različnih področjih družbenega življenja vsakega posameznika ali skupine. Dobri medosebni odnosi in sodelovanje ne vpliva samo na posameznike, temveč tudi na tim ali celotne skupine zaposlenih. Ne glede na velikost ali področje dela, postaja timsko delo zelo pogosta oblika organiziranosti dela v podjetjih in drugih organizacijah. Podjetja so zaradi naraščajoče konkurenčnosti tržnega okolja in hitrega tehnološkega napredka, prisiljena optimizirati delovne procese in »z vedno manj ustvarjati vedno več«. Zaradi kompleksnih delovnih nalog, ki presegajo zmožnosti posameznika in zahtevajo timski pristop dela, delovne funkcije postajajo medsebojno odvisne in bolj povezane. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili teoretične osnove timskega dela. Opisali smo tudi osebnosti in njihov vpliv na medsebojne odnose. V raziskovalnem delu smo predstavili podjetje Mercator d.d., kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti, kakšno je timsko delo in medsebojni odnosi v organizaciji, ter kako le-ti vplivajo na delovanje in uspešnost tima. Glede na zbrane podatke smo na koncu naloge predstavili ugotovitve in predloge za izboljšanje medsebojnih odnosov in timskega dela.
Ključne besede: osebnost, medsebojni odnosi, tim, timsko delo.
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 364; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (883,23 KB)

78.
DEJAVNIKI USPEŠNEGA DELOVANJA TIMA V PODJETJU X
Andreja Špegel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Organizacije so živ organizem, ki se prilagajajo in razvijajo. V sodobnem svetu ni dovolj, da je dobra samo organizacija, ampak mora management podjetja nameniti veliko pozornosti tudi zaposlenim, ki s svojim delom tako ali drugače prispevajo k uspešnosti podjetja. Le tako, da je delavec pri svojem delu zadovoljen in motiviran, lahko od njega pričakujemo maksimalen doprinos k podjetju. Učinkovitost zaposlenih bo bistveno večja, če bodo v podjetju zadovoljni z vodenjem, motiviranjem, v medsebojnih odnosih in nagrajevanjem. Pomembna pa je tudi pripadnost podjetju, da imajo zaposleni občutek, da so tudi sami prispevali pri doseganju ciljev in uspešnosti podjetja. V teoretičnem delu je prikaz razsežnosti timskega dela, proces vodenja in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost timov. Kako naj bo tim sestavljen, da bo uspešen pri iskanju rešitev in reševanju problemov. Koliko članov naj šteje tim, da bo najbolj optimalen in katere vloge v timu poznamo. Izvedeli bomo, kako pomembna sta motivacija in nagrajevanje ter medsebojni odnosi v timu. V praktičnem delu je na kratko predstavljeno podjetje X, kjer je bila opravljena raziskava glede dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost delovanja tima v podjetju in jih analizirali in predstavili.
Ključne besede: timi, timsko delo, vodenje, komunikacija, sodelovanje
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 438; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

79.
Nekateri vidiki dela v tandemu med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice
Nina Marguč, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu želimo poudariti pomemben vidik tandemskega in timskega dela, predstaviti pozitivne dejavnike, ki vplivajo na boljšo učinkovitost tandema ter timskega dela, izpostaviti pa želimo tudi negativne dejavnike, ki lahko to delo tudi otežujejo. Timsko delo je delo določene skupine ljudi, ki predstavlja različna mnenja posameznikov z namenom uresničitve določenega cilja pri delu. Vsakdo v skupini ima določeno znanje, ki ga lahko vedno uporabi pri reševanju določenih problemov. Posamezniki v timu razpravljajo o svojih zamislih, proučujejo zamisli drugih, iščejo rešitve in se skupno odločajo o poteku poti do zastavljenih ciljev. Za učinkovito delo v vrtcu naj bi se naloge tandema med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice prepletale ter dopolnjevale. V preteklosti so bile naloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice različne ter nekako ločene. Vzgojiteljica je bila odgovorna za pedagoško delo, pomočnica pa je predvsem varovala otroke. Z uvedbo kurikuluma za vrtce pa so naloge tima jasno določene in naj bi se prepletale ter dopolnjevale. Temeljni cilj diplomskega dela je preveriti mnenja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o tandemskem delu, kako ga izvajajo, kakšna je komunikacija med njimi ter kako si delijo pedagoško delo. V raziskovalnem delu bomo na podlagi anketnega vprašalnika med zaposlenimi v vrtcu, ki delajo v tandemu, ugotavljali njihov vidik tandemskega dela glede načrtovanja dela v timu, izvajanja in evalvacije timskega dela, delitve pedagoškega dela, poteka komunikacije med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ter zaznavanja medsebojnega odnosa bodisi na delu ali izven delovnega časa
Ključne besede: člani tandema, komunikacija, motivacija, tandem, tim, timsko delo
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 327; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (931,05 KB)

80.
Stališča zaposlenih glede vpliva komunikacije na timsko delo v helikopterski nujni medicinski pomoči na področju slovenije
Mateja Sekne, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Delo v helikopterski nujni medicinski pomoči (v nadaljevanju HNMP) je zelo specifično in posebno, predvsem zaradi delovnega okolja. Uspešna timska komunikacija vodi do boljših in višje postavljenih standardov nudenja zdravstvene oskrbe. Namen magistrskega dela je proučiti in na podlagi izvedene raziskave pojasniti in razumeti stališča zaposlenih glede komuniciranja v timu HNMP. Za potrebe raziskave smo uporabili kvalitativno raziskovalo metodologijo. Empirične podatke smo v magistrski nalogi zbrali z metodo individualnega polstrukturiranega intervjuja. Polstrukturirane intervjuje smo izvajali z zaposlenimi medicinskimi sestrami, zdravstvenimi tehniki in zdravniki v timu HNMP Slovenija. Interpretacijo podatkov ali utemeljitveno teorijo smo izvedli po večfaznem pristopu kvalitativne vsebinske analize. Kvalitativno vsebinsko analizo smo izvedli na način, da smo analizo empiričnega gradiva delili v šest temeljnih korakov. Komunikacija v HNMP timu po mnenju članov tima vpliva na timsko delo. Ustrezna komunikacija, dobri medosebnimi odnosi in zaupanje med člani tima HNMP vpliva na uigranost HNMP tima med intervencijami oziroma pri oskrbi pacienta. Hierarhija je v HNMP timu nujno potrebna zaradi izjemnih pogojev dela, vendar lahko še vedno dopušča enakovrednost v medosebnih odnosih in uporabo neuradne komunikacije. Konfliktni dogodki so neizogiben pojav oziroma sestavni del delovnega procesa v HNMP timu. Vzrok zanje je nesporazum ali nasprotje interesov med člani tima. Prav tako se konfliktni dogodek v HNMP timu pojavi kot posledica težavnosti razumevanja sporočila zaradi tehničnih pogojev komuniciranja v helikopterju. Profesionalna komunikacija se odraža v strokovnosti članov in njihovi zmožnosti samokontrole čustvenih odzivov pri delu/oskrbi pacienta v HNMP timu. Komunikacijski proces bi se lahko med člani HNMP tima izboljšal z zbliževanjem članov ožjega in širšega tima. Delo v HNMP je timsko delo. Medsebojna odvisnost, pomoč, izurjenost in vodenje kažejo na timski pristop. Pri takšnem delu, ki je zahtevno in stresno, sta spoštljiva medosebna komunikacija in pomoč bistvenega pomena.
Ključne besede: komunikacija, timsko delo, zdravstvena nega, helikopterska nujna medicinska pomoč, konflikt, komunikacijske motnje.
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 638; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici