Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Odnos med testno anksioznostjo ter socialno oporo pomembnih drugih pri mladostnikih: moderatorska vloga pogojne opore : moderatorska vloga pogojne opore
Jerneja Markič, 2024, master's thesis

Abstract: Odstotek mladostnikov, ki so preobremenjeni s šolskim delom, se v zadnjih letih pomembno zvišuje. Strokovno pomoč dijaki velikokrat poiščejo zaradi težav s stresom in testno anksioznostjo. Slednja opredeljuje situacijsko-specifično osebnostno lastnost, ki zajema povečano zaskrbljenost v situacijah, v katerih je naš nastop ocenjevan, v drugih situacijah pa ne odreagiramo na tak način. Testna anksioznost se negativno povezuje z učno uspešnostjo in učinkovitostjo; med pomembne napovednike testne anksioznosti v mladostništvu pa spadajo tudi različne oblike socialne opore pomembnih drugih. S svojo raziskavo smo želeli preučiti povezavo med testno anksioznostjo in dvema oblikama socialne opore; dejansko in pogojno oporo pomembnih drugih. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 425 slovenskih dijakov in dijakinj (delež slednjih je 74,8 %), starih med 15 in 21 let. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Vprašalnik testne anksioznosti (TAI), Lestvico pogojne opore staršev in učiteljev (PCSS/TCSS) ter Lestvico socialne opore učencev (SSSS). Ugotovili smo, da dekleta poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot fantje; da mlajši poročajo o pogostejšem doživljanju testne anksioznosti kot starejši; da gimnazijci poročajo o nižji testni anksioznosti v primerjavi z dijaki poklicnih srednjih šol; da se učni uspeh negativno povezuje s testno anksioznostjo ter da spol moderira omenjeni odnos; da je dejanska opora pomemben negativen, pogojna opora pa pozitiven napovednik testne anksioznosti v mladostništvu. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da je pogojna opora učitelja moderator v odnosu med dejansko oporo učitelja in testno anksioznostjo, poleg tega pa smo ugotovili, da pogojna opora testno anksioznost napoveduje v precej večji meri kot dejanska opora, torej da je negativna vrednost pogojne opore za doživljanje testne anksioznosti večja od pozitivne vrednosti dejanske opore.
Keywords: mladostništvo, testna anksioznost, dejanska opora, pogojna opora
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 56
Full text (1,57 MB)

Strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri študentih in zaposlenih
David Janet, 2021, master's thesis

Abstract: Sledeče magistrsko delo se posveča strategijam kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Gre za zavestne, kognitivne procese, odgovorne za uravnavo čustev. Podrobneje se osredotočamo na 9 strategij, ki jih lahko razdelimo v adaptivne (sprejetje, osredotočanje na planiranje, osredotočanje na pozitivno, pozitivno ovrednotenje in postavljanje v perspektivo) in neadaptivne (samoobtoževanje, ruminiranje, katastrofiziranje in obtoževanje drugih). Strategije merimo z uporabo Vprašalnika kognitivnega spoprijemanja s čustvi (Garnefski idr., 2001), ki smo ga za namene naših študij tudi prevedli in validirali. Vprašalnik na dveh vzorcih (študija 1 in 2) izkazuje zadovoljive psihometrične karakteristike. Glavnino magistrskega dela sicer zajemajo tri krajše študije. V prvi smo se osredinili na rabo strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri soočanju z neuspehi in stresorji pri študiju. Rezultati na vzorcu študentov kažejo, da se strategije pomembno povezujejo s testno anksioznostjo in akademsko samoučinkovitostjo. Pojasnijo tudi znaten delež variabilnosti obeh spremenljivk, pri čemer se za najpomembnejšega napovednika izkazuje strategija katastrofiziranja. Druga študija se nanaša na kognitivno spoprijemanje s čustvi pri soočanju zaposlenih z neuspehi in stresorji pri delu. Zanimale so nas predvsem povezave strategij z izgorelostjo, v proučevanje pa smo vključili tudi neprilagojena prepričanja pri delu. Spet se vrsta strategij pomembno povezuje z izgorelostjo, prednjačijo pa predvsem neadaptivne strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Med dimenzijami neprilagojenih prepričanj pri delu se neuspeh in nadzor pomembno pozitivno povezujeta z izgorelostjo in njenimi dimenzijami. Slednji spremenljivki tudi pomembno pozitivno napovedujeta nekatere med dimenzijami izgorelosti, medtem ko za zahteve uspešnosti in odobravanje drugih presenetljivo velja ravno obratno (sta negativna napovednika). Med strategijami kognitivnega spoprijemanja s čustvi pa izgorelost in njene dimenzije pomembno napovedujeta le dimenziji ruminiranja in obtoževanja drugih. Zadnja med študijami se osredotoča na katastrofiziranje – naš pregled namreč ugotavlja, da gre za eno izmed najškodljivejših strategij za duševno zdravje posameznikov. Izpeljali smo novo obširnejšo definicijo konstrukta in oblikovali nov vprašalnik katastrofiziranja. Njegove psihometrične karakteristike se na vzorcu študentov izkazujejo za odlične, vprašalnik pa je tudi konstruktno veljaven. Magistrsko delo torej odstira pomen strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi v različnih kontekstih in opozarja na osrednjo vlogo katastrofiziranja kot neadaptivne strategije. Ob tem ponuja obilo novih teoretičnih ugotovitev, pa tudi smernic za nadaljnje raziskave in za oblikovanje raznih intervencij (npr. za izboljševanje duševnega zdravja študentov in zaposlenih, preprečevanje testne anksioznosti, izgorelosti). Spoznanja so koristna tudi strokovnjakom različnih smeri (psihologom, terapevtom, socialnim delavcem, pedagogom), ki se lahko pri svojem delu poslužijo dveh – v našem delu novo validiranih – mer.
Keywords: kognitivno spoprijemanje s čustvi, testna anksioznost, izgorelost, katastrofiziranje
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 1178; Downloads: 191
Full text (2,40 MB)

Search done in 0.02 sec.