| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 19 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
15.
Vloga termoelektrarn v elektroenergetskem sistemu Slovenije in v kritični infrastrukturi pri izpolnjevanju varnostnega kriterija N-1
Domen Pirkmajer, 2015, magistrsko delo

Opis: Zaradi pomena in odvisnosti sodobnega človeka od energije, obravnavano področje že nekaj let buri tako strokovno, kot politično javnost. K temu pripomore dejstvo, da je energija življenjskega pomena za človeštvo, ki poganja svet in je življenjska sila, brez katere ni normalnega življenja, dela in poslovanja. »Gre za enega, družbeno gledano, najkritičnejših sektorjev kritične infrastrukture, kar izhaja iz pomena energentov za delovanje sodobne družbe in iz dejstva, da ima že samo izpad enega od pod sektorjev nujne in resne posledice: tako za delovanje države, kakor tudi družbe« (Grošelj v Prezelj, 2010:33). Odvisnost države, industrije, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva od energije je vsestranska. V prihodnosti, dostop do energije ne bo omejen samo zaradi naravnih danosti in poslovnih interesov energetskih korporacij, temveč tudi zaradi varnostnih groženj, ki pretijo elektroenergetskemu sektorju. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se varnostnemu vidiku v elektroenergetskih podjetjih posveča tako malo pozornosti. Obvladovanje energetskih in varnostnih izzivov zahteva visoke finančne vložke v investiranje, vzdrževanje in posodabljanje elektroenergetskih sistemov. Evropska Unija (EU), kot največja uvoznica energije na svetu, porabi kar petino svetovne energije. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo članice EU in EU kot celota, v prihodnje še bolj kot doslej ukvarjale z energetsko problematiko. Upravljanje varnosti v energetskem sektorju predstavlja enega izmed večjih izzivov, tako na ravni EU, na ravni posamezne članice, kot na ravni posameznih energetskih družb. V raziskovalni nalogi se osredotočamo na upravljanje varnosti v konkretni energetski družbi. Izhajamo iz nacionalne in evropske zakonodaje ter posnetka stanja obstoječih varnostnih rešitev. Preverili smo stopnjo varnostne kulture med zaposlenimi in mnenje zaposlenih o obstoječem varnostnem sistemu. S predlogom koncepta vzpostavitve integralnega varnostnega sistema in kasnejšo realizacijo predlogov varnostnih izboljšav, želimo dvignit stopnjo varnosti v obravnavani elektroenergetski družbi in v energetiki nasploh. Ugotavljamo, da je v energetiki premalo poudarka na upravljanju korporativne varnosti. Lahko je vzrok v tem, da se v slovenskem energetskem sektorju še ni zgodilo nič katastrofalnega in zastrašujočega, kar bi zdramilo lastnike, upravljavce, nadzornike in varnostni menedžment.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, termoelektrarne, kritična infrastruktura, varnostna tveganja, ocena ogroženosti, varnostni elaborat, integralni varnostni sistem, varnostna politika, magistrska dela
Objavljeno: 20.04.2015; Ogledov: 838; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

16.
Optimizacija proizvodnje električne energije z uporabo modificiranega algoritma diferenčne evolucije
Arnel Glotić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava področje optimizacije proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn in termoelektrarn. Nanaša se na kratkoročno obdobje in predstavlja kompleksen optimizacijski problem. Kompleksnost problema izhaja iz velikega števila odvisnih spremenljivk in številnih omejitev elektrarn. Glede na kompleksnost problema je za optimizacijo uporabljen algoritem diferenčne evolucije, ki je sicer znan kot uspešen in robusten optimizacijski algoritem. Uspešnost delovanja algoritma diferenčne evolucije je tesno povezana z izbiro krmilnih parametrov, zmogljivost pa je mogoče izboljšati med drugim tudi s paralelizacijo algoritma. V doktorski disertaciji je predstavljen modificiran algoritem diferenčne evolucije, ki z novim načinom paralelizacije izboljša zmogljivost doseganja globalno optimalnih rešitev pri optimizaciji proizvodnje električne energije. Uspešnost delovanja algoritma pa je izboljšana tudi z novim načinom dinamičnega spreminjanja velikosti populacije. S tem se poleg doseganja kvalitetnejših rešitev v primerjavi s klasičnim algoritmom diferenčne evolucije doseže hitrejša konvergenca postopka oz. se skrajša čas optimizacijskega procesa. Rešitve, ki so predstavljene v disertaciji, so poleg preverjanja na testnih modelih elektrarn, uporabljenih v številnih strokovnih in znanstvenih publikacijah, preverjene tudi na modelih realnih elektrarn. Pri optimizaciji proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn in termoelektrarn je zasledovanih več kriterijev: zadovoljitev dane sistemske zahteve oz. voznega reda, minimiziranje porabe vode na enoto proizvedene električne energije, znižanje oz. eliminiranje prelivanja vode, zadovoljitev končnih stanj rezervoarjev hidroelektrarn ter minimiziranje stroškov energenta in emisij pri termoelektrarnah.
Ključne besede: Optimizacija, hidroelektrarne, termoelektrarne, sistemska zahteva, diferenčna evolucija, paralelni algoritem
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 1581; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (8,93 MB)

17.
Projekt rušenja stare Termoelektrarne Trbovlje
Aleš Sajovic, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: projekt, projektni management, rušenje, termoelektrarne
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 375; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

18.
IDEJNI PROJEKT IN ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI GRADNJE DRUGEGA BLOKA TERMOELEKTRARNE PLJEVLJA
Jovana Rovčanin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magisterski nalogi smo predstavili možnost gradnje drugega bloka termoelektrarne v občini Pljevlja. Z gradnjo novega bloka TE Pljevlja želimo pokriti potrebe po električni energiji v Črni Gori in zmanjšati negativni vpliv na okolje obstoječe termoelektrarne. Predstavili smo tudi oceno vrednosti investicije za novo enoto v okviru obstoječe TE.  
Ključne besede: termoelektrarna, drugi blok termoelektrarne, občina Pljevlja
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 747; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

19.
Gradnja termoelektrarn v času razmaha evropske tranzicijske politike obnovljivih virov energije
Monika Jurgec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na gradnjo in delovanje termoelektrarn v času, ko si Evropska unija (v nadaljevanju EU) in države članice prizadevajo k trajnostnemu razvoju, ki temelji na zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo ob nizkih izpustih škodljivih toplogrednih ter drugih plinov. Končni cilj nizkoogljične družbe je pridobivanje energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju OVE), h katerim stremi tudi obširna energetska zakonodaja EU, ki je v zadnjem desetletju na tem področju bistveno napredovala. Kljub intenzivnemu boju za čim nižje emisije škodljivih plinov se delež OVE povečuje počasi, zato termoelektrarne še vedno predstavljajo bistven del proizvodnje električne energije, saj zaradi tradicionalne vloge zagotavljajo stabilno in zanesljivo oskrbo z energijo. Slednja je, v kombinaciji s škodljivimi vplivi termoelektrarn na okolje, dvorezen meč. V preteklosti so namreč termoelektrarne na premog predstavljale velik okoljski problem, saj kurjenje premoga dokazano onesnažuje okolje in posledično negativno vpliva na zdravje ljudi. V času, ko poskuša evropska družba preiti na zeleno energijo, ki ima manj škodljivih emisij, je pomembno, da se vloga termoelektrarn počasi zmanjšuje, oziroma, da se izvedejo ekološke sanacije teh objektov. V drugem delu se diplomsko delo osredotoča na gradnjo Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (v nadaljevanju TEŠ 6), ki je v dobrih desetih letih trajanja v javnosti dvignila veliko prahu, predvsem zaradi finančnih nejasnosti in sumov korupcije. Z analizo Investicijskih programov TEŠ 6 so bile ugotovljene nepravilnosti pri izračunih, prav tako se investitor ni držal dogovora z Republiko Slovenijo o ceni investicije, ki je presegla dovoljeno vrednost. Rešitev vprašanja delovanja Bloka 6 je v prihodnosti prestrukturiranje vodstva in nadzora TEŠ ter boljše sodelovanje med TEŠ in državo, s čimer bi se lahko morebitne nepravilnosti odkrile prej.
Ključne besede: energetska politika, okoljska politika, obnovljivi viri energije, termoelektrarne, sanacije, TEŠ 6, okolje, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 447; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (893,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici