| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Demineralizirana voda za potrebe plinskih blokov pb6 in pb7
Jernej Krejan, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljena nadgradnja v Termoelektrarni Brestanica. V sklopu izgradnje PB7 so dodelali sistem dobave vode za evaporativno ohlajevanje vstopnega zgorevalnega zraka na PB6. Sistem je pred nadgradnjo uporabljal pitno vodo iz lokalnega omrežja Brestanica. Neočiščena voda je povzročala težave s kopičenjem nečistoč in dražje obratovalne stroške. Dogradili so nov postroj za dobavo demineralizirane vode do stavbe plinskih turbin. Ustrezno so nadgradili krmilni in posluževalni del, in to tako, da sledita vsem standardom in omejitvam, ki so podane že z obstoječimi integriranimi sistemi. Sistem lahko deluje v avtomatskem, ročno lokalnem in ročno daljinskem režimu. Z zamenjavo vira vode za proces ohlajevanja vstopnega zgorevalnega zraka se bo znižala poraba vode in obratovanje bo okolju prijaznejše.
Ključne besede: Termoelektrarna Brestanica, demineralizirana voda, PB6-7, nadgradnja, evaporativno hlajenje
Objavljeno: 17.12.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
Dimenzioniranje tlačnega dela obtočnega cevovoda
Aljaž Rogl, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen tlačni del obtočnega cevovoda, ki prenaša suspenzijo iz spodnjega dela v zgornji del pralnika razžveplalne naprave za termoelektrarno Yeramarus v Indiji. Obtočni cevovod, ki je predmet diplomske naloge, je del pralnika razžveplalne naprave, v katerem poteka pranje dimnih plinov po mokrem kalcitnem postopku. V izhodišču diplomske naloge je predstavljeno delovanje razžveplalne naprave in njeni sklopi. Za obravnavani obtočni cevovod so izvedeni preračuni in dimenzioniranje. V nadaljevanju je izdelan tudi model, na katerem so izvedene CFD-analize in strukturne statične analize za podprtje obtočnega cevovoda. Cilj analiz je pridobitev deformacij in napetosti v cevovodu ter obremenitev, ki nastanejo v podporah obtočnega cevovoda. Cevovod je dimenzioniran v skladu s standardom SIST EN 13480-1:2018 . Izdelava modela je potekala v programskem paketu SolidWorks 2020, numerične analize so bile izvedene v programskem paketu ANSYS R1 2021 (študentska verzija).
Ključne besede: termoelektrarna, razžveplanje dimnih plinov, dimenzioniranje, statično strukturna analiza
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Vodenje pogona transporterja skladno z zakonodajo o varnosti strojev
Jure Knez, 2021, diplomsko delo

Opis: Med izgorevanjem in čiščenjem dimnih plinov v termoelektrarni nastajajo stranski produkti, ki jih je potrebno transportirati na deponije. Za ta namen uporabljamo transportne sisteme, ki so opisani v diplomski nalogi. V prvem delu je opis standardov, ki jih je bilo potrebno upoštevati pri izdelavi. V nadaljevanju je opis termoelektrarne Ugljevik in opis elementov enega od transporterjev. Sledi podroben opis transporterja G-1 ter njegov način vodenja. V zadnjem delu sta predstavljena še dva možna načina vodenja, ki sta izrisana s pomočjo programskega paketa EPLAN, kateri je tudi na kratko opisan. Predstavljene so prednosti in slabosti posameznih tipov vodenja.
Ključne besede: standardizacija, standardi, termoelektrarna, vodenje pogona transporterja
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

4.
Avtomatizirano mazanje vodil drobilnika žlindre bloka 6 v podjetju termoelektrarna šoštanj d.o.o.
Timotej Rajšter, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena rešitev problemov, ki so se pojavljali pri obratovanju drobilnika žlindre, ki se nahaja pod kotlom Bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Do problemov je prihajalo zaradi neučinkovitega načina mazanja in neustrezne zaščite površin vodil, po katerih se gibljejo drsne puše z drobilno ploščo. Zaradi tega smo se odločili sistem mazanja avtomatizirati na način, da se ročna mazalka nadomesti z avtomatsko, poleg tega pa smo na vodila namestili zaščitni meh. V programskem okolju ZWCAD smo geometrijsko modelirali komponente, ki so bile potrebne za izvedbo projekta. Izvedena je bila sestava vseh komponent v celoto ter povezava avtomatske mazalke in vodil drobilnika z dovodnimi cevmi za mazalno sredstvo.
Ključne besede: drobilnik, žlindra, mazanje, avtomatizacija, vodila, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

5.
Transport odpadnih surovin v termoelektrarni ugljevik
Andrej Dolinšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen preračun transportnega traku za transport odpadnih surovin iz termoelektrarne Ugljevik. Tračni transporter, ki je predmet magistrske naloge, je del obsežnejšega transportnega sistema, ki po površju poteka od nakladalne postaje v termoelektrarni do odlagalnega mesta na deponiji. V nalogi se osredotočimo na preračun najdaljšega odseka transportnega sistema. Obravnavani odsek je med nakladalnim in razlagalnim delom dolg 964 m. Osnovni preračun tračnega transporterja temelji na sekcijskem preračunu. V preračunu upoštevamo upore pregibanja traku na bobnih, upore rotirajočih delov, pospešek traku, pospešek materiala in vpliv poteka traku. V razširjeni preračun je zajet tudi kritični element, to je zagon tračnega transporterja. Zagon temelji na postopnem in nadzorovanem zaganjanju pogonskega bobna. V sklopu nadzorovanega zagona razdelamo in primerjamo tudi različne načine zagona električnih motorjev in njihove poglavitne karakteristike. Na koncu določimo še napenjalni vitel za aktivno napenjanje traku ter spreminjanje in prilagajanje napenjalne sile. Preračun je izdelan analitično v programu MS Excel.
Ključne besede: Transport, termoelektrarna, transportne naprave, tračni transporter, preračun zmogljivosti in odporov pri gibanju tračnega transporterja
Objavljeno: 02.04.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

6.
Izgradnja energetsko učinkovitega računalniško - komunikacijskega centra v poslovni zgradbi
David Božič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane smernice za doseganje energetske učinkovitosti računalniško-komunikacijskega centra, podan pa je tudi opis izgradnje takšnega centra v poslovni zgradbi. Opisani so tudi standardi za projektiranje podatkovnih centrov, ki zajemajo kriterije določanja energetske učinkovitosti in požarne varnosti, opise pravilnega dimenzioniranja hladilnih sistemov in podatkovnih centrov ter priporočila za ureditev računalniških centrov glede na zahtevano razpoložljivost. Opis izgradnje energetsko učinkovitega računalniško-komunikacijskega centra obsega predstavitev prostorske zasnove, zasnove energetskega napajanja in zasnove hlajenja računalniške opreme v računalniško-komunikacijskem centru.
Ključne besede: Energetska učinkovitost, informacijska tehnologija, podatkovni center, hladilni sistemi, hladilne omare, Termoelektrarna Brestanica
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 351; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

7.
Okoljska problematika Šaleških jezer
Nataša Povalej, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava Šaleška jezera in problematiko Termoelektrarne Šoštanj. Veliko je bilo govora o Velenju, Premogovniku Velenje, ki je enkrat zaprt, drugič odprt, o Šaleških jezerih, ki so posledica delovanja premogovnika, in Termoelektrarni Šoštanj, ki proizvede kar tretjino električne energije v Sloveniji, vendar je velik trn v peti tamkajšnjim domačinom. Za potrebe magistrske naloge smo analizirali sekundarne domače in tuje vire. Z deskriptivno metodo smo opisali temeljne pojme in predstavili pojave, ki so bili spoznanja tujih in domačih avtorjev. Poslužili smo se tudi kvalitativne oblike zbiranja podatkov, kjer nas je zanimalo mnenje kopalcev v Velenjskem jezeru. Med pisanjem magistrske naloge smo ugotovili, da se z leti Šaleška jezera in tamkajšnjo okolje izboljšuje. Ob jezeru je videti že veliko živih bitij in rastlinja, ki ga v prejšnjih letih ni bilo mogoče opaziti. Prav tako je Velenjsko jezero postalo zelo zanimiva točka za turiste, saj je ima eno izmed boljših plaž v Sloveniji, čeprav še vedno nima statusa kopalne vode. Občina Velenje dela tudi močno v tej smeri, da bi čim prej pridobili status kopalne vode, saj je sedaj kopanje vseh kopalcev na lastno odgovornost. Termoelektrarna Šoštanj veliko pozornost posveča varstvu okolja in zmanjšanju emisij. Občina Velenje o vsem tem obvešča širšo javnost, zato so v termoelektrarni še bolj pazljivi. Raziskano je tudi bilo, da se mora nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom nujno urediti in sanirati, da se jezeri ne bosta združili v eno in poplavili velik del Šaleške doline. S tem bi v nevarnost spravili mnogo ljudi; sanacija mora steči v bližnji prihodnosti, da domačini ne bodo več ogroženi.
Ključne besede: magistrska dela, Šaleška jezera, Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, okolje
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
OBNOVA CEVOVODA ŠOŠTANJ-TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Peter Polak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena sanacija cevovoda iz rezervoarja Šoštanj do revizijskega jaška na Levstikovi ulici v Šoštanju, kjer se cevovod razdeli na Termoelektrarno Šoštanj in na vodovod mesta Šoštanj. Zaradi starosti in dotrajanosti cevovoda je bila sanacija nujno potrebna, saj je bil cevovod zgrajen leta 1976. Stare dotrajane azbestno-cementne cevi so zamenjale nove plastične alkaten (PE-polietilen) cevi po metodi uvleka in vrivanja nove cevi v stare azbestno-cemente večjih dimenzij. V diplomskem delu je opisano obstoječe stanje odvodnega in dovodnega cevovoda pred sanacijo, projekt za izvedbo cevovoda, sama izvedba sanacije, materiali uporabljeni v projektu in končno stanje cevovoda po sanaciji v projektu izvedenih del. Prav tako so opisane spremembe med obstoječim stanjem jaška Termoelektrarne Šoštanj in končnim stanjem ter razlika med projektno dokumentacijo za izvedbo in projektno dokumentacijo izvedenih del.
Ključne besede: gradbeništvo, sanacija, cevovod, termoelektrarna
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 333; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

9.
Rekonstrukcija odvodnjavanja sistema kolektorjev ponovno pregrete pare na bloku 6 - teš
Matija Založnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan trenutni problem zalivanja kolektorjev ponovno pregrete pare 2 na bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj, do katerega prihaja v primeru netesnosti proti-povratne lopute in zapornega ventila. Zaradi tega je bila sprejeta odločitev, da se bodo drenažni vodi kolektorjev ponovnega pregrevanja pare 2 ločili od obstoječega drenažnega sistema, ki je povezan s kolektorjema ponovnega pregrevanja pare 1. V diplomskem delu je bilo potrebno preračunati potrebno debelino stene cevi, definirati pravilna obešala in vodila, preveriti zvarne spoje ter izračunati temperaturne raztezke. Izveden je bil računalniški preračun napetosti v konstrukciji in računalniška simulacija temperaturnega raztezanja materiala s programom CEAPIPE.
Ključne besede: Termoelektrarna Šoštanj, odvodnjavanje, rekonstrukcija, obešala, vodila, temperaturno raztezanje
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
Ekološka ogroženost prebivalcev občine Šoštanj
Petra Potočnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se malokdo zaveda, kako pomembno je, da ohranjamo našo naravo čisto. Narava je tista, ki nam omogoča, da preživimo. Daje nam zrak, hrano, vodo in vse, kar je potrebno za naše preživetje. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je preveliko poseganje v naravno okolje in naravne dobrine ogrožajoče tudi za nas. Nihče se v nečistem okolju ne bo počutil varno, ampak se bo kaj hitro počutil ogroženo. Vse življenje živeti pod velikim oblakom dima in opazovati negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju, kjer živimo, vse to nas je privedlo do tega, da smo začeli raziskovati izbrano temo. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na ekološko ogroženost prebivalcev občine Šoštanj. Zanimalo nas je, če se prebivalci občine Šoštanj počutijo ogroženo in če svoje občutke povezujejo s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, ki s pridobivanjem toplotne in električne energije vplivata na okolje ter na ljudi, ki v tem okolju živijo. Podobnih analiz in raziskav na to temo še ni bilo narejenih, oziroma so bile tajne in nikoli dostopne javnosti ter zavržene v pozabo, saj so govorile proti vsem energetskim podjetjem. V diplomski nalogi smo raziskovali tudi zdravje v občini Šoštanj in negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju. Zanimalo nas je, ali ljudje opazijo negativne spremembe v okolju in kakšne so te spremembe. V celotni diplomski nalogi se bomo osredotočali predvsem na občino Šoštanj. V prvem delu diplomskega dela so opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na ekološko kriminaliteto in pravni okvir le-te v Sloveniji. Opisane so tudi značilnosti raziskovanega območja in največja termoelektrarna v Sloveniji, Termoelektrarna Šoštanj. Opredeljeno je tudi zdravje in umrljivost v občini Šoštanj. V drugem delu pa smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na občutke ogroženosti, in negativne spremembe v okolju ter s pomočjo ankete ugotovili stopnjo ogroženosti prebivalcev občine Šoštanj. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko sklepali o občutkih ogroženosti v občini Šoštanj in o negativnih spremembah, ki jih ljudje opažajo.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, okolje, varnost, ogroženost, negativne spremembe v okolju, občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 594; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici