| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Zeleno, ki te ljubim, zeleno
Irena Stramljič Breznik, Katja Plemenitaš, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja korpusno podprto raziskavo rabe izraza zelen v kontekstu okoljskih podnebnih sprememb v primerjavi z njegovo splošno rabo. Osrednji del prispevka predstavi analizo besede zelen z uporabo korpusa Gigafida 2.0 in terminološkega vira Termania. Raziskava kaže, da so v korpusu Gigafida 2.0 najmočnejše kolokacije s pridevnikom zelen v pomenu varovanja okolja izrazi, ki se nanašajo na politične stranke in njihovo delovanje (zelena koalicija, zelena alternativa), in izrazi s področja gospodarstva in turizma (zelena energija, zelena destinacija, zeleno gospodarstvo). Zanimivo je, da izraz zeleni prehod v obravnavanih virih ni na seznamu najmočnejših kolokacij. Domnevamo, da je razlog v tem, da se je ta zveza začela uveljavljati šele v obdobju, ki besedilno ni več zajeto v korpus Gigafida 2.0
Ključne besede: pridevnik zelen, okolje, korpus, kolokacije, terminologija
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sopomenskost kot faza v procesu ustalitve terminološkega izrazja na primeru genetike : doktorska disertacija
Suzana Jakoša, 2024, doktorska disertacija

Opis: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Ključne besede: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Rad bi čebelaril : zbirka nasvetov za vse, ki se odločate za prvi panj
Andreja Primec, Pika Cvikl, Ana Grilc, Matic Jan Gradišnik, Dominik Klinc, Jure Markovič, Aljaž Močnik, Alja Nedelko, Nelej Potočnik, Mihael Močnik, 2018, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Opis: Vloga in pomen čebel je v današnjem času neprecenljiva, zato je Generalna skupščina Združenih narodov decembra 2018 na pobudo Slovenije povsem upravičeno razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel. Priročnik Rad bi čebelaril je rezultat projekta, izbranega na Javnem razpisu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018«, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njej so zbrani nasveti, ki bodočim čebelarjem pomagajo pri odločitvi, ali pričeti s čebelarjenjem ali ne. Avtorji odgovarjajo na običajna začetniška vprašanja: kako se lotiti čebelarjenja, kje pridobiti ustrezno znanje, katero opremo je treba pridobiti, koliko znaša začetna investicija, katera opravila vključuje čebelarjenje, koliko časa je treba nameniti čebelarjenju, kdo so člani čebelje družine, kako poskrbeti za zdravje čebel, kaj v storiti v primeru alergije na čebelji strup in številna druga. Dodana so tudi navodila za registracijo čebelarske dejavnosti in izračun realne cene medu. Pri delu s čebelami smo v stiku z naravo, kar prinaša ugodne psihofizične učinke, čebelji pridelki razveseljujejo skozi vse leto. Čebelarjenje je lahko pridobitna dejavnost, lahko pa konjiček za kakovostno preživljanje prostega časa, ki zahteva določeno znanje in vztrajnost, predvsem pa odgovornost. In prav to je osrednje sporočilo priročnika Rad bi čebelaril. S čebelarjenjem praviloma ne moreš obogateti, lahko pa neznansko uživaš.
Ključne besede: čebelnjaki, pripomočki, čebele, čebelni proizvodi, trženje, apiterapija, terminologija, projekti, vprašanja in odgovori
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 364; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Primerjalna analiza dveh angleških prevodov splošnega dela Kazenskega zakonika Republike Slovenije : magistrsko delo
Samer Hussein, 2022, magistrsko delo

Opis: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil. Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)). Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda. Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili. Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Ključne besede: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 734; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Opekarska terminologija v vasi Boreci : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno terminologijo s področja opekarstva v Borecih. V začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris vasi Boreci ter opekarstvo na tem področju, sledi umestitev boreškega govora v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. V poglavitnem delu naloge je v obliki tematskega slovarja predstavljeno zbrano narečno besedje s področja opekarstva v omenjenem kraju, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri tem smo se oprli na vprašalnico, ki jo je sestavila Lea Ferfolja za namen raziskave opekarske terminologije v Bilju. Zbrali smo 279 različnih eno- in dvobesednih leksemov, ki smo jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali etimologijo in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da je večina zbranih leksemov sicer izvorno slovanska, vendar je na obravnavano besedje v precejšnji meri vplival tudi nemški jezik, ki se je nekoč govoril na tem geografskem področju, saj je večina prevzetih besed germanskega izvora. V primerjavi s slovarji pa ugotavljamo, da največ besed beleži Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Boreci, panonska narečna skupina, prleško narečje, opekarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 565; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

6.
Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodaji
Tina Koprivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1191; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
Prevajanje strokovnih besedil s področja računalniške programske opreme: problemi terminologije in sloga
Urška Topolovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Strokovno izrazje slovenskega jezika je na področju naravoslovja dobro razvito. V zadnjih letih je bilo veliko narejenega tudi na področju računalništva. Izšlo je nekaj posebnih slovarjev, leksikonov in pojmovnikov. Redno izhaja kar nekaj revij o računalništvu in informatiki, dnevno časopisje objavlja številne članke, rubrike in tedenske priloge. Vse našteto je v veliko pomoč prevajalcem, ki prevajajo strokovna besedila s področja računalništva, kamor spada tudi programska oprema. Vsaka zvrst jezika je nekaj posebnega, tako je poseben tudi tehnični jezik. Pozorni moramo biti na strukturo stavkov, slog besedila, terminologijo, uporabiti moramo pravilno metodo prevajanja in upoštevati bralce ciljnega besedila. Dobro moramo poznati terminologijo. Besedila s področja računalništva in informatike so problematična, saj večina besed izhaja iz angleškega jezika, kjer nove besede nastajajo zelo hitro. Ko potrebujemo besedo v slovenskem jeziku, se velikokrat zgodi, da nimamo ustreznega prevoda ali da se prevodi, ki nastanejo, ne obdržijo v uporabi. Da bi bila prevedena besedila čim bolj razumljiva, si moramo prizadevati, da je jezik standardiziran. Vse značilnosti tehničnega prevoda iz angleškega v slovenski jezik sem zbrala in jih podrobno opisala v diplomskem delu. Če so terminologija in jezikovna pravila enotna in dosledno uporabljena, bosta prihranjena tako čas kot tudi stroški prevajanja.
Ključne besede: Tehnično besedilo, računalniško besedilo, tehnični slog, terminologija, tujka, neologizem, dvojnice, tehnični žargon.
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (375,83 KB)

8.
Slovenske tradicionalne jedi v angleškem jeziku: primer prleških jedi
Anja Govedič, 2020, diplomsko delo

Opis: Prlekija ima pestro tradicionalno kulinariko, ki se je prenašala iz roda v rod. Zajema različne jedi, od takšnih, ki jih lahko ponudimo kot predjedi, pa vse do slanih in sladkih sladic. Ker je območje prepleteno z vinogradi, lahko turisti hrano pokušajo ob ponudbi lokalnih vin. Ponudba ni namenjena le domačim turistom, ampak je zanimiva predvsem za tuje, ki se s tovrstno kulinariko srečujejo prvič. Da bi tujim gostom lažje ponudili lastno kulinariko, jim jo moramo približati tudi jezikovno. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati, kako tradicionalne jedi prevajamo v angleški jezik, ki ima v svetu status lingua franca. Ugotovili smo, da je imena tradicionalnih jedi zelo težko prevesti dobesedno. Iz tega razloga imajo po navadi ponudniki jedi prevedene s krajšimi opisi, da si tudi gostje lažje predstavljajo, kaj je v ponudbi.
Ključne besede: tradicionalna prleška kulinarika, turizem v Prlekiji, kulinarična terminologija, prevajanje, angleški jezik
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1656; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

9.
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)
Tina Zajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen skelet sive čaplje. V morfometrični del rezultatov sta vključena dva skeleta sive čaplje. Skelet je predstavljen slikovno in zajema posamezne kosti v različnih legah, dodane pa so tudi meritve teh kosti. Slikovno gradivo je opremljeno z ustrezno terminologijo v latinskem jeziku in opisuje anatomske in morfološke značilnosti posameznih kosti. Poleg latinskih terminov so dodani pripadajoči angleški ter slovenski termini. Med proučevanjem literature z ustrezno terminologijo za področje ptic, sem ugotovila, da je takšna literatura zelo slabo dostopna, malo številčna in pomanjkljiva. Še posebej to velja za literaturo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: siva čaplja, kosti, meritve, terminologija, anatomske in morfološke značilnosti
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 794; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (7,63 MB)

10.
Terminologija na področju elektronskega kajenja
Žiga Krajnc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Terminologija s področja elektronskega kajenja obravnava izbrano strokovno področje in njegovo izrazje. Teoretični del zajema zgodovino tobaka, razvoj elektronske cigarete, opis elektronske cigarete in ostalih naprav za elektronsko kajenje ter pojasni delovanje elektronske cigarete. Večina izrazov, ki so pomensko opredeljeni v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje elektronskega kajenja v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta predstavljeni tudi področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz zbirke izrazov (iztočnice, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize izrazja. Zbrano izrazje je razdeljeno na tri tematska področja, znotraj njih pa je razvrščeno abecedno. Analiza zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja, izvor izrazja in predloge alternativnih izrazov za prevzete lekseme. Ugotovljeno je bilo, da v zbirki prevladujejo dvo- in večbesedni termini, da najdemo več sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. uparjalnik – atomizer, tank – rezervoar, elektronska cigareta – vejp) in izrazov, ki smo jih prevzeli prek nemščine (npr. aroma, baza, baterija, cigareta) ali iz angleščine (npr. driper, elektronski, mod, vejp). V slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih trenutno ne najdemo terminologije s področja elektronskega kajenja (izjema so izrazi, ki so del splošne leksike, npr. baterija, vezje, ustnik). Terminologija elektronskega kajenja je zajeta le v nekaterih tujejezičnih slovarjih oz. zbirkah.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, e-cigareta, elektronsko kajenje, kajenje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 2214; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 26.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici