| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv setvenih rokov na morfološke in biokemijske značilnosti redkvice
Sara Fakin, 2012, diplomsko delo

Opis: Biološko-dinamična pridelava temelji tudi na delu s silami kozmosa, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin. S setvijo, sajenjem, presajanjem, okopavanjem, oskrbo in spravilom na določen dan oziroma glede na posredovan kozmični vpliv spodbudimo rastlino, da ta vpliv sprejme ter ga izrazi z značilno rastjo in razvojem določenih morfoloških značilnosti rastline. V diplomski nalogi smo spremljali vpliv kozmičnih sil na rast in razvoj redkvice (Raphanus sativus var. radicula L.), ki smo jo sejali ob treh različnih terminih, na dan za korenino, dan za list in neugoden dan. V prvem sklopu so nas zanimale morfološke razlike med posameznimi setvenimi skupinami od vznika do faze zrelosti. Največ vzniklih rastlin in največje število listov smo našteli pri skupinah list in korenina. Meritve mase, širine in dolžine hipokotilov so pokazale najvišje vrednosti pri skupini korenina, sledila sta termina neugodno in list. Redkvice so imele tendenco k večjim in lepše oblikovanim hipokotilom pri skupinah korenina in list. Pri merjenju barve povrhnjice hipokotilov je bila najtemnejša vrednost parametra svetlosti (L*) izmerjena pri skupini korenina. Pri biokemijski določitvi skupnih fenolov v povrhnjici, sredici in celotnem hipokotilu smo izmerili signifikantne razlike v povrhnjici hipokotilov. Največ skupnih fenolov smo izmerili pri skupini korenina, sledili sta skupini neugodno in list.
Ključne besede: redkvica, Raphanus sativus var. radicula L., biološko-dinamična pridelava, setveni termini, morfološke značilnosti, vsebnost skupnih fenolov
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1425; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

3.
4.
Gradbeniška terminologija
Milan Kuhta, Ana Brunčič, 2013, strokovni članek

Opis: Ob vseh krizah, ki so prizadele slovensko gradbeništvo, je ena manj opaznih, žal pa nič manj pomembnih, kriza strokovnega gradbeniškega jezika. Pomanjkanje bistvenih značilnosti urejenega strokovnega izrazja poraja resen dvom o dejanskem obstoju gradbeniške terminologije. Po treh izdajah Splošnega tehniškega slovarja bo slovar strokovnega izrazja gradbeniških konstrukcij, ki je v pripravi, korak na poti reševanja jezikovno kulturne krize. Samonikle pobude posameznikov, ki temeljijo predvsem na prostovoljstvu, bi morala nadomestiti jasna jezikovna - terminološka - politika stroke, ki bi slovenščini vrnila primat na slovenskem ozemlju, slovenskim gradbenim inženirjem pa olajšala izražanje ne samo v slovenščini, ampak tudi v tujih jezikih.
Ključne besede: gradbeniška terminologija, termini, strokovni jezik, slovar
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1058; Prenosov: 111
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Oblikovanje poimenovanj za besedne vrste v slovensko pisanih slovnicah med leti 1791-1854
Irena Stramljič Breznik, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: Zgodovinski pogled na oblikovanje besednovrstnega izrazja na temelju besednotvorne analize prinaša naslednje ugotovitve: pri vseh obravnavanih slovničarjih 19. stoletja z izjemo Zagajška je pri upoštevanju temeljnih načel za oblikovanje termina razpoznavna težnja, v izrazu zajeti definicijske lastnosti besednih vrst. Oblikovani izrazi so v devetdesetih odstotkih samostalniške izpeljanke, večinoma obraziljene z moškospolskimi morfemi. Vse naštete lastnosti pa predstavljajo pozitivno tradicijo, iz katere črpa tudi današnje jezikoslovno izrazjetvorje
Ključne besede: slovenščina, slovnice, besedotvorje, strokovni termini, jezikoslovno izrazje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 269; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Nekateri problemi socialne ontologije
Tomaž Koltai, 2017, magistrsko delo

Opis: Vsebina magistrskega dela opisuje osnovne principe socialne ontologije po teoriji Johna Searla. Ta teorija izhaja iz naturalizma in pojasnjuje socialne bitnosti, kot posledico naravnih procesov, ki so biološko in fizikalno razložljivi. Osnovni paradoks socialne ontologije je hkratni pojav ontološke subjektivnosti in epistemološke objektivnosti. Searle pojasnjuje, da je tak pojav možen in ne predstavlja paradoksa. Socialna ontologija je po Searlu rezultat jezika oz. govornih dejanj. Z reprezentiranjem socialnih bitnosti kot stvarnih, jih delamo obstoječe. Za nastanek socialnih bitnosti je potrebno pripisovanje statusnih funkcij objektom, ki teh funkcij nimajo. Poleg tega je potrebna kolektivna intencionalnost, ki je temelj družbene stvarnosti. Kolektivne intencionalnosti ni možno pojasnjevati kot seštevek individualnih intencionalnosti, kot menijo metodološki individualisti. Pripisi statusnih funkcij, ki imajo obliko konstitutivnih pravil, so institucionalna dejstva. Statusna funkcija, ki je pripisana objektu, osebi ali dejstvu, temu pripisuje deontične moči. Deontične moči pri članih skupnosti povzročajo razloge za dejanja, ki so neodvisni od subjektivnih nagnenj članov. Na ta način so socialne bitnosti objektivne. V delu so podane tudi kritike in problemi teorije socialne ontologije Johna Searla. Opisanih je pet primerov kritik in problemov: problem ''Ad Hoc'', problem ''prostostoječih Y terminov'', problem institucionalnih dejstev, ki ne potrebujejo kolektivne prepoznave, kritika o drugih vrstah socialnih institucij in kritika o estetskih vplivih v socialni ontologiji. Vsaka predstavljena kritika vsebuje tudi Searlov zagovor. Poleg kritik sta predstavljeni še dve drugi teoriji socialne ontologije. To sta metodološki/ontološki individualizem in teorija skupne zavezanosti. Teorija skupne zavezanosti se v določenih segmentih s Searlom strinja, teorija metodološkega in ontološkega individualizma pa predstavlja nasprotno pozicijo.
Ključne besede: socialna ontologija, kolektivna intencionalnost, institucionalna dejstva, statusne funkcije, metodološki individualizem, ''prostostoječi'' Y termini
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 319; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (586,14 KB)

7.
Otsubstantivnye imena dejstvija s formantami otglagol'nyh nomina actionis v covremennyh ruskom i pol'skom jazykah
Elena Koriakowcewa, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Izsamostalniške tvorjenke z obrazili izglagolskih tvorjenk s pomenom dejanja v ruščini in poljščini Namen članka je, da dokaže obstoj vrste izsamostalniških tvorjenk s pomenom dejanja (denominativna nomina actionis) z obrazilom -ование/-owanie v sodobnem ruskem in poljskem besedotvornem sistemu. V ta namen so bile analizirane njihove pomenske posebnosti in besedotvorne podstave. Avtorica se osredotoča na interakcijo med ustreznimi terminotvornimi in besedotvornimi modeli tovrstnih ruskih in poljskih tvorjenk, zbranih v slovarjih neologizmov. Analiza pa upošteva tudi številne besede iz sodobnih medijev, ki so se pojavile v zadnjih nekaj letih in še niso bile zajete v specializiranih slovarjih.
Ključne besede: tvorjenke, dejanje, ruščina, poljščina, nomina actionis, termini, besedotvorno zgoščevanje, inovacije
Objavljeno: 15.02.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (389,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici