| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
Možnosti obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev na primeru treh slovenskih podjetij
Petra Skitek, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi je obravnavana tema obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev. Gre za raziskavo možnosti obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, ki so predvidene v teoriji v fazah nastanka, spremljanja, poplačila in izterjave navedenih terjatev. Ravno tako so opisane teoretične možnosti za zavarovanje takšnih terjatev, vzroki za zapadle in neizterjane terjatve ter možnosti preprečitve nastanka spornih terjatev. V drugem delu so opisani načini obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, ki jih v praksi uporabljajo tri slovenska podjetja. Predstavljeni so postopki obvladovanja navedenih terjatev v fazah nastajanja, spremljanja, poplačila in izterjave oziroma odprave v proučevanih podjetjih. Opisani so vplivi panoge na postopke obvladovanja v podjetjih ter vzroki, ki po njihovem mnenju vplivajo na uspešno obvladovanje kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev. Primeri treh proučevanih podjetij enako obvladujejo svoje kratkoročne poslovne terjatve, kar je trditev naloge. Preverjana je s podatki, ali se delež navedenih terjatev v bilanci stanja v zadnjih treh poslovnih letih zmanjšuje, nato s koeficientom komercialnega terjatveno obveznostnega razmerja ter koeficientom dnevne trajnosti kreditirane prodaje.
Ključne besede: Računovodski izkazi, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne poslovne terjatve do kupcev, instrumenti zavarovanja terjatev, sporne terjatve.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 377; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (899,56 KB)

32.
POJAVNE OBLIKE ZASTAVNE PRAVICE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Davorin Lorenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določne terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj. Zastavna pravica se ustanavlja z namenom zavarovanja denarne terjatve. Zastavna pravica je stranka pravica, ki je v svojem nastanku, obstoju, prenosu in prenehanju odvisna od glavne pravice, ki jo predstavlja zavarovana terjatev. V skladu s 1. odstavkom 128. člena SPZ so z zastavno pravico zavarovane tudi stranske terjatve, zlasti obresti, terjatve iz naslova odškodninskih obveznosti in procesni stroški ter stroški izterjave. Predmet zastavne pravice so na podlagi 3. odstavka 128. člena SPZ lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je z njimi mogoče razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost. Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča. Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico (pravni naslov), sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, razpolagalna sposobnost zastavitelja in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa SPZ. Zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane predvsem v postopku izvršbe in zavarovanja. Zakonita zastavna pravica pa nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice določa zakon. Kot prva od pojavnih oblik zastavne pravice je v 3. poglavju te diplomske naloge podrobneje obravnavana hipoteka. Hipoteka je neposestna oblika zastavne pravice, kjer po ustanovitvi zastavne pravice nepremičnina še naprej ostane v posesti zastavitelja. Publiciteta hipoteke se zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen tudi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Prednost takšne notarske hipoteke pred klasično hipoteko je v fazi realizacije hipoteke, saj zastavni upnik pri hipoteki na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa že razpolaga z izvršilnim naslovom in mu zato ni potrebno vlagati hipotekarne tožbe. V okviru poglavja o hipoteki so obravnavane še skupna hipoteka, maksimalna hipoteka in nadhipoteka. V nadaljevanju diplomske naloge sta obravnavani zastavni pravici na premičninah in sicer ročna zastavna pravica in neposestna zastavna pravica. Prva je svoje ime dobila po načinu svojega nastanka, kjer zastavitelj predmet zastave izroči zastavnemu upniku oziroma tretji osebi v neposredno posest. Zastavitelj z ustanovitvijo ročne zastave izgubi neposredno posest premičnine, zato je ne more več izkoriščati oziroma je uporabljati pri svoji ekonomski dejavnosti. Iz tega razloga ima ročna zastavna pravica manjši praktični pomen kot ga ima neposestna zastavna pravica ali morebiti fiduciarna lastnina. Kot pove že samo ime, pa pri neposestni zastavni pravici zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretjemu zanj, temveč premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja oziroma tretjega zanj. Pri neposestni zastavni pravici je potrebno ločiti navadno in registrsko neposestno zastavno pravico. Prva nastane s sporazumom v oblik neposredno izvršljivega notarskega zapisa, druga pa z vpisom zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, ki se opravi na podlagi takšnega notarskega zapisa. Kot zadnja je v diplomski nalogi obravnavana zastavna pravica na terjatvi. Če zavarovana terjatev ob njeni dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastave in poplačilo zavarovane terjatve, skupaj z obrestmi in stroški, iz njegove vrednosti.
Ključne besede: Zastavna pravica, Hipoteka, Notarska hipoteka, Maksimalna hipoteka, Skupna hipoteka, Nadhipoteka, Ročna zastavna pravica, Neposestna zastavna pravica, Zastavna pravica na terjatvah, Pogodbena zastavna pravica, Prisilna zastavna pravica, Zakonita zastavna pravica, Stvarnopravno zavarovanje terjatev.
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 1135; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

33.
AKTUALNA VPRAŠANJA HIPOTEKARNIH ZAVAROVANJ POSLOVNIH IN FINANČNIH TERJATEV S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Beno Lapajne, 2016, diplomsko delo

Opis: Obveznosti pravnih in fizičnih oseb oziroma terjatve do njih morajo seveda biti zavarovane. Ena izmed oblik zavarovanja teh obveznosti je tudi hipoteka, ki je opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Upniki iz teh poslov postanejo tako hipotekarni upniki. Ker je hipoteka neposestna zastavna pravica, zastavitelj lahko nepremičnino nemoteno še naprej uporablja. Hipoteka lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka), sodne odločbe (prisilna hipoteka) ali zakona (zakonita hipoteka). Poznamo tudi več posebnih vrst hipotek in sicer nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko. Poleg hipoteke, kot pravnega instituta za zavarovanje terjatev z nepremičninami, je naše pravo do nedavnega poznalo tudi institut zemljiškega dolga, ki pa je bil ukinjen zaradi velikega števila zlorab tega instituta. Hipoteka se vpiše v zemljiško knjigo z vknjižbo, sam vpis pa ima konstitutivni učinek (pogodbena in prisilna hipoteka). Deklaratorni učinek vpisa v zemljiško knjigo ima vpis zakonite hipoteke. Zakonita hipoteka nastane takrat, ko so za njen nastanek izpolnjeni zakoniti pogoji. Sama zemljiška knjiga, kot javna evidenca pravnega stanja nepremičnin, omogoča vsakemu, da se seznani s pravnim stanjem nepremičnine, ker so podatki v sami zemljiški knjigi večinoma pravilni. V primerih, ko pa podatki niso pravilni, vse vpletene varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To načelo varuje tudi dobroverne pridobitelje na nepremičninah pred obremenitvami, ki niso razvidne iz zemljiške knjige. Vendar pa so v naši državi še vedno nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Do njihovega vpisa v zemljiško knjigo, se za vprašanja zastavne pravice na teh nevpisanih nepremičninah uporabljajo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju in sicer določila 249. do 255. člena tega zakona. To je torej še ena posebna vrsta hipoteke poleg že omenjene nadhipoteke, skupne hipoteke in maksimalne hipoteke. V skladu z načelom akcesornosti preneha zastavna pravica s prenehanjem terjatve. Vendar je v zakonu določena tudi izjema od tega načela, in sicer, da je prenehanje zavarovane terjatve zgolj pravna podlaga za izbris hipoteke iz zemljiške knjige (prenehanje v materialnem smislu). Hipoteka namreč preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prenehanje v formalnem smislu).
Ključne besede: obveznost, terjatev, hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zemljiška knjiga
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 748; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (657,79 KB)

34.
PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJA NA PRAVICE NA NEPREMIČNINAH
Maja Kržan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavarovanje obveznosti iz obligacijskih razmerij s stvarnopravnimi instituti izvira že iz rimskega prava. Namen uporabe je utrditev obveznosti, ki se izkaže še posebej pomembna, če dolžnik postane insolventen. Takrat je upnik, zaradi vnaprej zavarovane terjatve, v bolj varnem položaju, napram upnikom, ki svojih terjatev do istega dolžnika niso zavarovali. Upnik je varovan, če upošteva načela in pravila nepremičninskega in stečajnega prava. Z začetkom stečajnega postopka naj upnik pravočasno prijavi svojo terjatev, ki je ni mogoče izpodbiti ter s tem pridobi ločitveno ali izločitveno pravico. Obveznost je mogoče zavarovati z različnimi instituti, v različnih točkah razmerja med strankama. Za najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja se je izkazal stvarnopravni institut hipoteke. V največjem možnem obsegu učinkuje, če je ustanovljena s pravnim poslom. Posledice začetka stečajnega postopka vplivajo na pravice, ki so ustanovljene na nepremičnini. Izhajajo iz načela akcesornosti in prednostnega načela. Vse pravice, ustanovljene za hipoteko, ki se realizira, se izbrišejo iz zemljiške knjige. Lastninska pravica na nepremičnini je prosta omejitev, vkolikor ni obremenjena s pravicami, ki so izvzete iz tega pravila
Ključne besede: zemljiškoknjižna načela, zavarovanje obveznosti, terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, hipoteka, načelo akcesornosti, prednostno načelo, prenehanje pravic
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 937; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (558,68 KB)

35.
Zastavna pravica na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah
Marja Zidarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Po mnenju dr. Tratnika je zastavna pravica omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj. Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastavne pravice in se poplača iz njene vrednosti. Drugi odstavek 3. člena SPZ dopušča izjemo od pravila, da se premoženjske pravice ne štejejo za stvari in zato na njih niso mogoče ne lastninska ne druge stvarne pravice in sicer je v skladu s to izjemo lahko predmet zastavne pravice tudi premoženjska pravica. Predmet diplomskega dela je zastavna pravica na pravicah in sicer na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah, predvsem pravice udeležbe v pravni osebi ter prenosljive pravice intelektualne lastnine. Problem pri zastavni pravici na terjatvah je v napakah temeljnega razmerja, pri bodočih terjatvah pa v obvestitvi dolžnika, kar je konstitutivni pogoj za zastavitev terjatve. Pri zastavni pravici na vrednostnih papirjih se težava pojavi, če vrednostni papir ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ter v primeru nelikvidnosti in neprenosljivosti. Prav tako pa morata biti uresničena načelo inkorporacije, kjer lahko upravičenec uveljavlja pravico iz vrednostnega papirja samo skupaj s papirjem ter načelo prezentacije, kjer lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva proti njegovi predložitvi le njegov zakoniti imetnik. V primeru zastavne pravice na drugih premoženjskih pravicah pa lahko privede do težav, če zastavitelj ne opusti ravnanj, s katerimi bi se zmanjšala vrednost zastavljene pravice.
Ključne besede: Zastavna pravica, terjatev, vrednostni papir, premoženjska pravica, zastavitelj, zastavni upnik
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 622; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (551,99 KB)

36.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Ključne besede: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 869; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

37.
PREPOVEDANI DOGOVORI PRI HIPOTEKI
Rene Toplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo »Prepovedani dogovori pri hipoteki« obravnava različne vrste dogovorov, za katere se dogovorita hipotekarni upnik in zastavitelj. Ker je rezultat teh dogovorov navadno okoriščenje ene izmed strank nasproti drugi stranki, jih pravni redi prepovedujejo. Prvo poglavje je v celoti namenjeno zastavni pravici, kot eni izmed štirih omejenih stvarnih pravic. V začetku poglavja je predstavljen njen zgodovinski del iz časa rimskega prava, nato nekaj splošnih, a hkrati bistvenih podatkov iz današnje ureditve. V podpoglavjih sledijo opisi vseh vrst zastavne pravice. Drugo poglavje je namenjeno zastavni pravici na nepremičninah ali na kratko hipoteki. Tudi tu nas začetek popelje v čase rimskega prava, kjer je hipoteka začela nastajati in se razvijati. Po uvodnem zgodovinskem delu sledi celoten opis hipoteke, njenega predmeta, opis nastanka, prenehanja, načina kako se poplačati iz nje, vrstni red hipotek v primeru, ko je na nepremičnini ustanovljenih več hipotek, opis zavarovane terjatve in opis posebnih vrst hipoteke. Bistveni del (prepovedani dogovori) diplomske naloge je zajet v zadnjem poglavju. Poglavje je razdeljeno na štiri različne prepovedane dogovore, kjer so podrobno opisane vse značilnosti teh dogovorov. Pri tem so zajete značilnosti iz zgodovine in današnje pravne ureditve, nato pa v zadnjem podpoglavju tudi primeri iz sodne prakse.
Ključne besede: Prepovedani dogovori, komisorni dogovor, dogovor o antihrezi, hipoteka, zastavna pravica, nepremičnina, zavarovana terjatev.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 378; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (552,11 KB)

38.
PRAVNA UREDITEV FAKTORINGA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Ana Lucija Ružič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetja se za dodatne vire vedno bolj pogosto obračajo na trg alternativnega financiranja. Ena izmed modernih oblik alternativnega financiranja je tudi faktoring. Faktoring zaradi svoje enostavnosti uporabe vedno bolj pridobiva na popularnosti, tako doma kot po svetu. Vedno bolj pogosta uporaba pa vodi tudi k novim izzivom reguliranja. V Sloveniji faktoring kot instrument kratkoročnega financiranja ni posebej urejen. Na Hrvaškem pa je ravno zaradi prednosti, ki jih faktoring ponuja in njegovi pogosti uporabi, stopil v veljavo Zakon o faktoringu. Zakon je umestil finančni instrument faktoringa v svoj pravni okvir ter s tem tudi postavil omejitve in predpise o delovanju družb pod tem zakonom. Prednosti, ki spodbujajo urejeno regulativo, so transparentnost delovanja in zaščita uporabnikov. Velika pomanjkljivost ureditve pa je omejitev rasti faktoring prometa ter omejevanje konkurence.
Ključne besede: Alternativno financiranje Faktoring Hrvaška Odstop terjatev Slovenija Zakon o faktoringu
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (740,31 KB)

39.
HIPOTEKA IN LOČITVENA PRAVICA V STEČAJNEM POSTOPKU
Tanja Praprotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Hipoteka in ločitvena pravica v stečajnem postopku. Namen diplomskega dela je predstaviti uveljavljanje ter varstvo ločitvene pravice v stečajnem postopku in predstavitev problemov, s katerimi se soočajo upravitelji v postopkih insolventnosti. Prikazala bom stvarnopravne podlage za nastanek ločitvene pravice, s poudarkom na njenem uveljavljanju in varstvu v stečajnem postopku, kjer se bom kritično opredelila do veljavne zakonodaje in uveljavljene sodne prakse. Podlage za nastanek ločitvene pravice v stečajnem postopku so vse vrste zastavne pravice, zemljiški dolg, ki je bil sicer odpravljen, vendar je še vedno aktualen, pravica fiduciarja na podlagi prenosa v zavarovanje ter pravica fiduciarja pri odstopu terjatve v zavarovanje. Sodna praska je na tem področju enotna in za pridobitev ločitvene pravice v stečajnem postopku velja numerus clausus. Na primerih bom predstavila morebitne razloge za odstop od vzpostavljene sodne prakse. Predstavila bom postopek prijave terjatve od izdelave vloge upnika (ni vejic) do končnega seznama preizkušenih terjatev. Podrobneje bom prikazala vsebino prijave terjatve in ločitvene pravice ter probleme iz prakse. Načeloma velja pravilo, da morajo upniki svoje terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti. V nasprotnem primeru terjatve in ločitvene pravice prenehajo. Izjema je določena v 298.a členu ZFPPIPP, kjer se za prijavljene štejejo tiste terjatve in ločitvene pravice, ki so vpisane v zemljiški knjigi pri nepremičnini v lasti stečajnega dolžnika. Te terjatve in ločitvene pravice mora upravitelj v osnovni seznam vključiti sam. 298.a člen ZFPPIPP bom podrobneje predstavila in se do njega kritično opredelila. Posebej bom predstavila možnosti upravitelja za izpodbijanje prijavljene ločitvene pravice upnika in upnikove možnosti za njeno varstvo. Na koncu bom kratko predstavila poplačilo upnikov iz premoženja pridobljena s prodajo stvari v lasti stečajnega dolžnika, na katerih imajo upniki ločitveno pravico.
Ključne besede: ločitvena pravica, stečajni postopek, insolventnost, prijava terjatve, osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 2254; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (312,08 KB)

40.
Predhodne odredbe
Maja Zelenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Upniki, ki imajo z odločbo zagotovljeno denarno terjatev zoper dolžnika, vendar ta še ni izvršljiva, se velikokrat znajdejo pred dilemo, ali bodo lahko svojo denarno terjatev od dolžnika sploh kdaj izterjali. Da bi upnikom omogočil opravo bodoče izvršbe, je zakonodajalec v Zakonu o izvršbi in zavarovanju predvidel institut predhodne odredbe, ki ga obravnava to magistrsko delo. Predhodne odredbe so začasna in časovno omejena oblika zavarovanja denarnih terjatev, s katerimi se opravijo posamezna izvršilna dejanja, še preden je mogoča prava izvršba. Njihov namen ni prodaja stvari, temveč upniku zagotoviti zavarovanje njegovega vrstnega reda pri bodoči prodaji stvari. V prvem delu magistrsko delo celovito predstavi institut zavarovanja denarnih terjatev s predhodnimi odredbami. Pozornost je posvečena predstavitvi posebne oblike tega instituta, to je zavarovanja še ne zapadlih občasnih dajatev s prehodno odredbo ter njegova primerjava z izvršbo še ne zapadlih občasnih dajatev. Iz primerjave je razvidno, da je v praksi za upnika najugodnejše, da kumulira ta dva medsebojno neodvisna pravna instituta. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi vpliva postopkov zaradi insolventnosti na postopek zavarovanja denarne terjatve s predhodno odredbo. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in posledično v enoten trg Evropske unije, kjer se ljudje, blago, storitve in denar gibljejo brez omejitev, je upnikom povzročila nemalo težav. Predvsem tistim, katerih dolžniki so svoja denarna sredstva, ki so jih imeli na bančnem računu v Sloveniji, na hitro prenesli na bančni račun v drugi državi članici Evropske unije, in to še preden je upnik uspel z zavarovanjem ali izvršbo poseči na njihov bančni račun v Sloveniji. Da bi na ravni Evropske unije omejili oškodovanja upnikov zaradi prenašanja dolžnikovih denarnih sredstev med bančnimi računi odprtimi v različnih državah članicah, je bil sprejet poseben institut zavarovanja, tako imenovani evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki bo predstavljen v tretjem delu magistrskega dela.
Ključne besede: postopek zavarovanja denarnih terjatev, občasne dajatve, preživninske terjatve, postopek zaradi insolventnosti, evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Objavljeno: 05.12.2017; Ogledov: 486; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici