| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

2.
IZKUSTVENO PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU
Alenka Kasjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Narava, ki nas obdaja, je neprecenljivo bogastvo, ki ga premalo cenimo. Stališča otrok do narave je zato potrebno oblikovati zgodaj, posledično je veliko vsebin v šoli namenjenih prav naravi. V diplomskem delu smo zbrali dejstva in prikazali predlog izvedbe izkustvenega učenja na učni poti. Teoretični del diplomske naloge sestavljajo tri večja poglavja. V prvem smo predstavili razvojne značilnosti otrok med 7. in 11. letom, osnovna dejstva izkustvenega učenja in terenskega dela. V drugem delu predstavljamo Občino Lovrenc na Pohorju, na katero je vezana izvedba empiričnega raziskovanja in praktičnega preizkušanja. Tretji del je namenjen učnim potem. Naš namen v empiričnem delu je bil ugotoviti otrokovo poznavanje živali, rastlin, kulturnih znamenitosti Lovrenca na Pohorju in gozdnih učnih poti ter stališča otrok do gozda in gozdnih učnih poti. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela smo v praktičnem delu oblikovali predlog učne poti v Lovrencu na Pohorju. Ustreznost predloga učne poti smo preizkusili z obiskom učencev četrtega razreda OŠ Lovrenc na Pohorju, obisk analizirali ter dodali smernice za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, terensko delo, učna pot, kulturne in naravne zanimivosti, Lovrenc na Pohorju.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

3.
Učilnica v naravi pri osnovni šoli Fram
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 559; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

4.
Terensko delo na primeru proučevanja vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli na osnovi učnih metod, ki podpirajo izkustveno učenje, proučiti, kateri učni pristopi pridobivanja informacij in njihove obdelave s področja proučevanja vodovja že obstajajo v slovenskih priročnikih namenjenih terenskemu proučevanju vodovja ter poiskati nove učne pristope na področju osnovnošolskega proučevanja vodovja. Pri delu smo se naslonili na priročnik Vodni svet Slovenije ter na Zbornik mednarodne konference Zaživimo z vodo. V priročniku, Vodni svet Slovenije, smo analizirali že obstoječe tehnike terenskega proučevanja voda. V Zborniku mednarodne konference, Zaživimo z vodo, pa smo dobili vpogled, katere tehnike pri svojem delu uporabljajo učitelji praktiki. Na podlagi ugotovitev smo pripravili deset novih oziroma drugačnih učnih pristopov terenskega proučevanja vodovja, ki jih do sedaj še nismo zasledili v slovenskih priročnikih za terensko proučevanje vodovja. Pri vsakem učnem pristopu smo zapisali pripomočke, ki jih potrebujemo za izvedbo, podali natančna navodila za izvedbo ter jih grafično-ilustrativno podprli s pomočjo slike ali fotografije. Dodali smo tudi učne rezultate, ki nam povedo, kako bodo učenci zasledovali doseganje zastavljenih učnih ciljev. Vseh deset učnih pristopov smo nato predstavili tudi v Priročniku za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli. Priročnik za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli je namenjen terenskemu proučevanju vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli ter vsebuje priporočila za učitelje, natančna navodila za izvedbo, delovne liste za učence, rešitve nalog za splošna vprašanja ter seznam priporočene literature.
Ključne besede: izkustveno učenje, terensko delo, vodovje, učni načrt, tehnike dela
Objavljeno: 28.11.2019; Ogledov: 511; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Kmetija kot avtentično učno okolje pri spoznavanju okolja
Nastja Gregorec, 2019, magistrsko delo

Opis: Kako na zanimiv način uresničiti cilje predmeta spoznavanja okolja? Kako jim približati kmetijo in jo predstaviti kot nekaj nujnega, dobrega in koristnega? To se učenci najlažje naučijo v realni situaciji na kmetiji, ko primejo rastline v roke, pobožajo živali in se preizkusijo v različnih delih. V magistrskem delu najprej opredeljujemo predmet spoznavanja okolja, ki ga obravnavajo učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter natančneje pregledamo cilje, povezane s kmetijstvom. Za doseganje ciljev lahko uporabimo različne strategije, tudi strategije odprtega pouka, med katerimi je pouk izven učilnice. Terensko delo je eden izmed načinov, kako lahko izvedemo pouk v naravi. Pouk v naravo smo uporabili v praktičnem delu, kjer smo ga natančneje opisali. Namen praktičnega dela je bil oblikovati različne dejavnosti za učence prve triade na kmetiji, ki sledijo ciljem predmeta. S tem bi olajšali organizacijsko pripravo učiteljem. Eno izmed dejavnosti smo natančneje načrtovali, izvedli in evalvirali. Ugotovili smo, da so učenci nad dejavnostmi na kmetiji navdušeni, radi sodelujejo in so radi izven učilnice. Učenje na kmetiji je v tujini že pogosta praksa, zato smo nekaj primerov dejavnosti tudi prevedli.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kmetija, pouk izven učilnice, avtentično učenje, terensko delo
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 643; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (167,69 MB)

6.
Raziskava uporabnih vrednosti detajlov na lovskem oblačilu
Urška Čoderl, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo raziskovali področje lovskih oblačil za teren. Podatke smo pridobili z različnih virov. Na podlagi analize ponudbe lovskih oblačil v Avstriji, Italiji in Skandinavskih državah smo se seznanili s pestrostjo oblačil, ki imajo številne funkcionalne dodatke in detajle ter vključene tkanine z lastnostmi, ki pripomorejo k udobju lovcev na terenu. V drugem delu raziskave smo izvedli osebne ankete, na podlagi katerih smo prejeli informacije lovcev, ki delujejo na terenu. Iz ankete je bilo razvidno da so lovci zadovoljni z dosedanjimi oblačili, poudarjajo, da si želijo zaščito pred vremenskimi in mehanskimi vplivi. Glede krojev oblačil si želijo sproščene kroje, ki omogočajo boljše gibanje ter enostavne in funkcionalne detajle. Na podlagi raziskave smo oblikovali dve oblačilni podobi in pripravili skice z opisi ključnih detajlov.
Ključne besede: lovska oblačila, terensko delo, anketa, udobje, oblikovanje
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 649; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

7.
OPTIMIZACIJA TERENSKEGA RAZISKOVANJA PRI POUKU GEOGRAFIJE
Igor Lipovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Optimiziranje terenskega dela pri pouku geografije analiziramo položaj in vlogo terenskega dela v slovenskih šolah in nekaterih evropskih državah. Ugotavljamo, kako je terensko delo umeščeno v šolske programe in kakšna je strokovna podpora učitelju za njegovo izvajanje. Raziskujemo odnos učiteljev, učencev in dijakov do terenskega dela ter ugotavljamo razločke med njihovimi stališči glede na spol in vrsto šole. S primerjavo pouka in kurikularnih dokumentov ugotavljamo, katere dejavnosti in izvedbe terenskega dela bi bilo smiselno uveljavljati pri pouku geografije v slovenski šoli, da bi bili cilji učnih načrtov bolje uresničeni. Prikažemo in utemeljimo dvojno vlogo terenskega dela v šolskih programih – terensko delo zadovoljuje specifične geografske cilje z vidika geografskih vsebin in veščin, zadovoljuje pa z raziskovalno metodologijo tudi splošne cilje slovenske šole. Temeljna hipoteza je, da v slovenski šolski geografiji niso porabljene vse možnosti, da bi bilo terensko delo učinkovitejši in pogosteje uporabljeni didaktični pristop. Zato v magistrskem delo ponujamo načelne argumente za več terenskega dela in med učenci preverjamo alternativne možnosti za terensko delo, temelječe na vodenem opazovanju z delovnimi listi. Na podlagi anketnih odgovorov učencev smo pripravili usmeritve in izdelane vzorce nalog za terensko delo, ki temeljijo na vključevanju novosti geografske znanosti in sodobnih pedagoških paradigmah. V zaključku ponudimo konkretne predloge in načelne razmisleke za razvoj šolskega terenskega dela v prihodnosti.
Ključne besede: terensko delo, optimiziranje, pouk, geografija, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1164; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

8.
Naravoslovna učna pot Šturmovci - predlog za posodobitev zasnovano na aktivnostih obiskovalcev
Janja Šuman, 2016, diplomsko delo

Opis: Krajinski park Šturmovci leži v bližini Ptuja ob strugi reke Drave in ob umetnem Ptujskem jezeru. Je del območja, zavarovanega z Naturo 2000, in je vpisan na seznam evropskih ornitološko pomembnih območij. V krajinskem parku so številne ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so uvrščene na seznam ranljivih in redkih vrst. Zaradi svoje pestrosti in raznolikosti je park privlačen tako za raziskovalce vseh področij (botaniki, zoologi, ornitologi …) kot tudi za učence, študente in ostale obiskovalce. Na območju krajinskega parka so učitelji in učenci Osnovne šole Videm leta 1995 zasnovali naravoslovno učno pot. Hkrati so izdelali ter izdali zloženko, v kateri je opisanih 9 opazovalnih postaj. Ob obisku Krajinskega parka Šturmovci smo ugotovili, da se je območje tekom dveh desetletij zelo spremenilo. Nekatere opazovalne postaje smo težko določili ali pa sploh ne. Manjkale so pojasnjevalne table, kar je ključnega pomena za vsakega obiskovalca. Zato smo se odločili za posodobitev naravoslovne učne poti. Določili smo nove opazovalne postaje, dodali pojasnjevalne table in izdelali novo informativno brošuro. Naravoslovno učno pot smo skušali spremeniti iz pasivne oblike v aktivno in jo tako narediti privlačnejšo za vse obiskovalce krajinskega parka.
Ključne besede: Krajinski park Šturmovci, naravoslovna učna pot, posodobitev, terensko delo, pouk v naravi, brošura.
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1204; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (6,52 MB)

9.
SODOBNE UČNE METODE PRI POUKU ZGODOVINE
Petra Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Sodobne učne metode pri pouku zgodovine so predstavljene metode dela, ki se lahko izvajajo pri sodobnem pouku zgodovine. Gre za novejše učne metode, katerih namen je popestriti pouk zgodovine, motivirati učence in jim približati zgodovinske učne vsebine. V diplomski nalogi je opisan razvoj pouka zgodovine in sledeče metode: metoda dela z zgodovinskimi viri, zgodovinsko terensko delo v arhivu, muzeju in v okviru ekskurzije, igra vlog in simulacija, metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter projektno delo. Opisali smo splošne značilnosti teh metod ter njihove didaktične značilnosti in pomen za pouk zgodovine. Ob koncu vsake predstavljene metode dela smo izdelali konkreten primer učne ure. S tem smo želeli prikazati, kako lahko učitelj pri pouku zgodovine te metode dejansko uporabi. Sestavili smo sedem primerov učnih ur – za vsako izmed opisanih učnih metod, ki so primerne za učence osnovnih šol. Za vsako uro smo napisali učno pripravo, natančen potek izvedbe učne ure, analizo ure in izdelali delovne liste oziroma druge naloge, primerne za posamezno metodo dela.
Ključne besede: sodobne učne metode, pouk zgodovine, zgodovinski viri, zgodovinsko terensko delo, igra vlog in simulacija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, projektno delo.
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 2386; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
GEOGRAFSKA UČNA POT RAČA V 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Mojca Boštaj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi strokovne geografske literature proučili izbrane geografske značilnosti občine Moravče s poudarkom na naselju Krašce. Opredelili smo pomen pouka v naravi pri proučevanju domače pokrajine z izkustvenim učenjem. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na učni poti učenci pri neposrednem stiku z naravo z izkustvenim učenjem pridobivajo novo in utrjujejo že usvojeno znanje. Na osnovi terenskega raziskovanja smo oblikovali geografsko učno pot Rača. Za učence petega razreda devetletne osnovne šole smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja ter predstavili možne dejavnosti na terenu. Geografska učna pot Rača je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela in za podrobnejšo seznanitev z značilnostmi posameznega opazovalnega mesta, ki jih učitelj posreduje učencem. Priročnik za učitelje je sestavljen iz vodnika po posameznih opazovalnih točkah, kjer so za vsako opazovalno mesto napisane specifične geografske in druge informacije. Pri vsakem opazovalnem mestu so zapisane vsebine, operativni cilji, učne metode, pripomočki, priporočena literatura ter dejavnosti, ki jih učenci izvajajo. Oblikovali smo tudi primere učnih listov za učence ter njihove rešitve, s pomočjo katerih učenci pridobivajo novo znanje in poglabljajo ter utrjujejo že znano učno snov.
Ključne besede: naselje Krašce, pouk v naravi, izkustveno učenje, geografska učna pot, terensko delo, peti razred devetletne osnovne šole
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici