Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu proučujemo vpliv terciarne izobrazbe na višino plač v Republiki Sloveniji za leti 2011 in 2012. Pri tem uporabljamo mikropodatke statističnega raziskovanja Strukturna statistika plač (gre za podatke iz napovedi za odmero dohodnine in podatke o demografskih ter zaposlitvenih značilnostih zaposlenih oseb iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP)), podatke statističnega raziskovanja o diplomantih višješolskega in visokošolskega izobraževanja, agregirane podatke o plačanih urah na ravni področja dejavnosti iz statističnega raziskovanja o opravljenih delovnih urah ter podatke o stopnji brezposelnosti po vrstah izobraževalnih aktivnosti (KLASIUS-SRV). S pomočjo deskriptivnih statistik predstavimo integrirane podatkovne vire oz. podatkovno bazo. Prikažemo višino plač oseb z doseženo terciarno izobrazbo glede na vrsto izobraževanja, področje izobraževanja, dejavnost podjetja oz. enote v sestavi, kjer je oseba zaposlena, regijo zaposlitve, spol in sektor (javni/zasebni). Tovrstnih podatkov uradna statistika ne objavlja razčlenjenih glede na vrsto in področje izobraževanja. Vpliv ravni izobrazbe oz. dolžine izobraževanja na višino plače se po več kot štirih desetletjih, odkar je predstavnik čikaške ekonomske šole Jakob Mincer razvil svojo teorijo (1974), ki obravnava višino plač kot funkcijo človeškega kapitala, še vedno ocenjuje z njegovo enačbo. Tudi v tem magistrskem delu jo uporabimo, dodamo pa nekaj slamnatih spremenljivk z namenom ugotavljanja vpliva dejavnosti, regije, področja izobraževanja in javnega oz. zasebnega sektorja. Ugotavljamo, da obstajajo pomembne razlike v višini plač glede na vrsto in področje izobraževanja. Pomembno vlogo na višino plače imata tudi regija in področje dejavnosti podjetja, kjer je posamezna oseba zaposlena. Tudi vplivi spola in javnega oz. zasebnega sektorja so statistično značilni. Uporaba povprečne plače na uro kot odvisne spremenljivke prinaša podobne rezultate kot uporaba povprečne letne plače, kar je nekoliko nepričakovano. Rezultati analize kažejo, da največje donose glede na področje izobraževanja (KLASIUS-P) prinaša področje zdravstva in sociale, najmanjše pa področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva. Med dejavnostmi ugotavljamo največji (pozitivni) vpliv področja dejavnosti rudarstva, najmanj ugodnega oz. celo negativnega pa zasledimo v dejavnosti poslovanja z nepremičninami. Področje zdravstva in socialnega varstva (Q) je edino področje dejavnosti, kjer je vpliv dejavnosti v primeru plače na uro postal negativen, čeprav je bil vpliv v primeru letne bruto plače pozitiven. Znano je dejstvo, da je v dejavnosti zdravstva opravljenih zelo veliko nadur (več jih je leta 2011 bilo plačanih le na področju prometa in skladiščenja). Zaradi tega so v tem področju dejavnosti mesečne in letne plače precej visoke, plače na uro pa so primerljive z ostalimi dejavnostmi. Nadalje ugotavljamo, da v opazovanem obdobju ni velikih razlik. Čeprav smo leta 2011 zabeležili rahlo rast gospodarske aktivnosti in leta 2012 precejšen padec ter povečanje števila brezposelnih s terciarno izobrazbo, pa posledic takšnega makroekonomskega dogajanja ne razberemo iz ocenjenih vrednosti regresijskih koeficientov. Skladno z Mincerjevo teorijo potrjujemo, da ima trajanje izobraževanja pozitiven vpliv na višino plače posameznika. Dolžina vključenosti v sistem izobraževanja se izrazi z višjo vrsto izobrazbe, ki pa navadno odraža neke specifične sposobnosti posameznikov. Izraba teh lastnosti posameznikom običajno prinaša višje plače. V primeru uporabe bruto plačila na uro kot odvisne spremenljivke ne opazimo signifikantnih razlik glede na uporabo letnega plačila. Vrednosti determinacijskih koeficientov se gibljejo med 0,34 do 0,36, kar pomeni, da nam je z modelom uspelo pojasniti med 34 in 36 % variabilnosti odvisne spremenljivke.
Keywords: Mincerjeva enačba, linearna regresija, donosnost izobraževanja, plače, terciarna izobrazba.
Published in DKUM: 07.07.2016; Views: 1305; Downloads: 174
Full text (2,96 MB)