Search the digital library catalog

Abstract: Vodenje je eden izmed pomembnih mehanizmov v organizaciji. Najpomembnejši za uspešno delovanje organizacije. Vodje morajo poskrbeti za uspešno opravljanje delovnih nalog, hkrati pa se dandanes vedno bolj poudarja, da dobre vodje poskrbijo tudi za osebnostno rast svojih podrejenih. »Uspešno podjetništvo zna iz priložnosti ustvariti vrednost.« (Turner, 2004, str. 72) Slabo vodstvo po drugi strani pelje organizacijo v propad. Delavci niso krivi za stečaje podjetij, marveč so žrtve le teh. V zadnjih desetletjih je propadlo mnogo velikih slovenskih firm (Mura, TAM, Prevent, Rog, Tomos, Tobačna Ljubljana, ipd.,...) ali pa so prešle v roke tujih investitorjev (Lek, Mercator, Droga Kolinska, Banka Koper, Aerodrom Ljubljana in še in še bi lahko naštevali). Ne bomo začeli omenjati slovenskih ustvarjalcev, ki so morali začeti svojo pot v tujini, ker jim naša država ni dovolila graditi, ali pa tujih investitorjev, ki so za razliko od slovenskih dobili dovoljenje za odprtje tovarn; ker to že spada v drugo področje. Kljub temu pa se tukaj odpira vprašanje: ali morda začenjamo verjeti, da so tuji vodje boljši od naših? Mar se delavcem pod njihovim vodstvom bolje godi? Tema je pomembna na našem območju (Sloveniji nasploh), saj je potrebno ugotoviti, kaj se da pri tem storiti. Kakšnega vodjo bi si zaposleni želeli nad sabo in kakšni vodje bi bili potrebni, da bi slovenske tovarne ponovno začele rasti in ne propadati. Z raziskovalnim delom smo ugotovili, da bi slovenski delavci svoje nadrejene ocenili z oceno dobro, kar pomeni, da stanje ni tako katastrofalno, kot bi nekateri napovedali, vendar se da še veliko izboljšati. Najslabšo oceno med kompetencami, ki smo jih preverjali, so vodje dobili za socialne kompetence. Po drugi strani si delavci od nadrejenih najbolj želijo navezovanje stikov in zmožnost samokontrole.
Keywords: vodenje, teorije vodenja, uspešnost, vodje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2018; Views: 1227; Downloads: 128
Full text (1,28 MB)

Abstract: Uspešno vodenje je tema, ki se ji je tako v preteklosti kot tudi danes namenjalo veliko pozornosti. Pri tem so se oblikovale številne teorije vodenja, ki so nastajale tudi kot nekakšen pripomoček tistim, ki so zasedali vodstvene položaje. Kakšen naj bi bil dober vodja, katere stile vodenja in kdaj naj bi jih uporabljal pri svojem delu, so vprašanja, zelo aktualna tudi v današnjem času. Načeloma velja, da je dober vodja tisti, ki svoje zaposlene posluša, sprejema njihove predloge, z njimi sodeluje, jih motivira, vzpodbuja njihovo ustvarjalnost in samoiniciativnost, jim zaupa in jih vključuje v procese odločanja. Stil vodenja, ki ga vodja uporablja z namenom vplivati na zaposlene, da bi dosegli zastavljene cilje, je odvisen tako od njegovih osebnostnih lastnosti, značilnosti organizacije, narave dela, zaposlenih itd., v veliki meri pa tudi od situacije, ki zahteva prilagoditev stila vodenja. Ko govorimo o vodenju osnovne šole, mesto vodje prevzema ravnatelj šole. Ravnatelj kot vodja vzgojno-izobraževalne ustanove ni zgolj poslovodni organ šole, temveč tudi pedagoški vodja. Kakšen stil vodenja uporablja ravnateljica osnovne šole X, smo raziskovali v pričujoči diplomski nalogi s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene na šoli. Pri tem smo si zastavili tri hipoteze, na podlagi katerih smo ugotavljali, ali na šoli prevladuje demokratičen stil vodenja, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih s stilom vodenja in v kolikšni meri so zaposleni vključeni v procese odločanja.
Keywords: Vodenje, teorije vodenja, vodja, stil vodenja, vodenje osnovne šole.
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1594; Downloads: 328
Full text (1,84 MB)

Abstract: Kako voditi oz. po kateri teoriji, stilu, avtorju so vprašanja katera se pojavljajo že dolgo časa. Ni pa dovolj, da smo vodje po teorijah, avtorjih, stilih, to so samo smernice, katere nam pomagajo, da lahko podrejene oz. sodelavce lažje pripeljemo do določenega cilja. Vodja mora biti v prvi vrsti oseba kateri zna poslušati, biti preudaren, marljiv delati včasih več kot podrejeni, da je plan izpolnjen. Razlika med vodji je različna, saj nekateri delujejo brez kakršne teoretične podlage drugi znova samo po teoriji. Menimo, da je sredina vedno nekje vmes. Pomeni, da moremo obvladati smernice vodenja po drugi strani pa imeti misli na pravem mestu. Delo diplomskega seminarja smo začeli z uvodom, in teoretičnim podlagami. Opisali smo vodenje, in teorije vodenje. Poudarek smo dali stilom vodenja kajti to je tudi bila glaven cilj in glavna hipoteza naloge. Raziskali smo stile vodenja in motivacijo v slovenskih zavarovalnicah. Ker tudi avtor sam aktivno deluje v zavarovalniškem poslu, se je dotaknil pet najboljših zavarovalnic na slovenskem trgu. Pri raziskavi smo se fokusirali na zavarovalnice. Tam smo raziskali po poslovnih enotah in področjih. Anketirali smo nižji, srednji in visoki management. Anketni vprašalnik smo izvajali preko spleta, kajti tako smo anketirancem omogočili, da so lahko izpolnili vprašalnik kdaj so želeli, da jih nismo motili pri opravljanju rednih nalog. Iz vprašalnika smo izvedeli glavne demografske podatke, in podatke o stilih vodenja, motivaciji in o komunikaciji. Stile vodenja smo raziskovali na podlagi klasične teorije in stila vodenja, motivacijo pa na podlagi delovne motivacije avtorja Maslowa. Na podlagi rezultatov smo določili ali obstoječ stil vodenja primeren obstoječi motivaciji, ali vodje ob izzivih komunicirajo s sodelavci in ali so na podlagi stila vodenja zadovoljni stilom vodenja. Rezultati raziskave nam je pokazala, da obstoječ stil vodenja ni povsem primeren obstoječi motivaciji, ob problemih vodje komunicirajo s sodelavci. Z ugotovljenim stilom vodenja so vodje zadovoljni s svojimi rezultati in uspehi dela. V raziskavi smo imeli postavljene 3 hipoteze. Eno smo zavrnili ostali dve pa potrdili.
Keywords: Vodenje, Stili vodenja, Teorije vodenja, Motivacija, Zavarovalnice
Published in DKUM: 10.11.2015; Views: 1103; Downloads: 174
Full text (1,15 MB)

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del je usmerjen v pridobivanje znanja s področja vodenja in opredelitev najodmevnejših teorij vodenja, na podlagi katerih so se kasneje v praksi razvili mnogi modeli in stili vodenja. Proučili in definirali smo zadovoljstvo in nezadovoljstvo zaposlenih. Za boljše razumevanje zadovoljstva smo predstavili najpomembnejše teorije zadovoljevanja potreb človeka in dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Vse to je pripomoglo h kvalitetnejši analizi in interpretaciji dobljenih podatkov. Na podlagi proučevane literature smo se odločili, da bosta predmet proučevanja magistrskega dela avtoritativni in participativni stil vodenja. V okviru empiričnega dela smo izvedli raziskavo na centrih za socialno delo v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 119 zaposlenih z 11 centrov za socialno delo. Iz podatkov, ki smo jih pridobili z izvedbo ankete, smo ugotovili, da na centrih za socialno delo prevladuje participativni stil vodenja, ki se izraža npr. v zanimanju vodje za predloge sodelavcev za izboljšave, pri čemer vodja tudi sam aktivno sodeluje, v tem, da gradi na osebnih odnosih, vzpodbuja skupinsko odločanje, timsko delo, ustvarjalnost in samoiniciativnost, v zagotavljanju informacij za dobro opravljanje delovnih nalog ipd. Nadalje smo potrdili, da stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, čeprav je povezanost med njima šibka. Pa vendar je zadovoljstvo zaposlenih toliko večje, če vodja uporablja participativni stil vodenja, in toliko manjše, če uporablja avtoritativni stil vodenja. Izkazalo se je tudi, da so zaposleni na splošno pri delu zelo zadovoljni, ravno tako so zelo zadovoljni z načinom vodenja svojega nadrejenega. Rezultati, ki so se nanašali na dejavnike zadovoljstva pri delu in pomembnost njihovega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, so pokazali, da na zadovoljstvo zaposlenih pri delu najpomembneje vplivajo zadovoljstvo z delom, zadovoljstvo s sodelavci, zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve, zadovoljstvo s pravočasnimi in vsebinsko ustreznimi informacijami, zadovoljstvo s svobodo in samostojnostjo pri delu itd., in da so razlike v pomembnosti vpliva posameznega dejavnika zelo majhne.
Keywords: teorije vodenja, stili vodenja, participativni in avtoritativni stil vodenja, teorije zadovoljevanja potreb, zadovoljstvo zaposlenih, nezadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva pri delu
Published in DKUM: 21.05.2015; Views: 1899; Downloads: 316
Full text (1,14 MB)

Abstract: Vodenje v ožjem pomenu besede pričnem obravnavati z teorijami vodenja na temelju osebnostnih lastnosti vodij. Slednja teorija je doživela svoje vrhunce na začetku obravnave področja vodenja. Pri tej teoriji o vodenju je osrednji element obravnave osebnost človeka. Poznejše obravnave, ki spadajo v to skupino teorij o vodenj pa se osredotočajo predvsem na relacijo med čustveno inteligenco in uspešnim vodenjem. Čustvena inteligenca pomeni, do katere mere vodja obvladuje svoja čustva, slednje pa vpliva na obvladovanja stresa pri posameznikih. Preučevalci vodenja so dognali, da ni enotnih osebnostnih značilnosti, ki bi vodile k uspešnemu vodenju na vseh področjih. Zato so svoje napore usmerili v preučevanje vedenja vodij. Iz preučevanja vedenja vodij izvira druga vrsta teorij o vodenju, to so vedenjske teorije vodenja. Prednost vedenjskih teorij vodenja je, da se zbrano znanje da posredovati ter na ta način izobraževati vodje za bolj uspešno vodenje. V prvem koraku opazovalci preučujejo vedenje vodij, v drugem koraku dognanja strnejo in jih posredujejo drugim vodjem, kot dobro prasko. Bistvo vedenjskih teorij vodenja je preučevanje relacije vodja sledilci. Pri vedenjskih teorijah vodenja je osrednje vprašanje, na kakšen način potegniti iz sledilcev največ za dosego ciljev organizacije. Vedenje, ki je vodilo k uspešnemu vodenju se preoblikuje v stil vodenja. Stil vodenja si lahko predstavljamo kot standardizirano vedenja vodij do svojih sledilcev, katero bi naj vodilo do maksimalnega učinka skupine za dosego ciljev organizacije. Za situacijske teorije je značilno, da že v prej omenjeni teoriji o vodenju, vključuje še situacijo. Torej situacijske teorije o vodenju preučujejo relacijo med situacijo, vodjo ter njegovimi sledilci. Vodja si izbere stil vodenja, izbor stila vodenja pa je odvisen od situacije ter od sledilcev, ki jih vodja vodi. Vodja mora dobro poznati situacijo, v katero se skupina podaja, dobro mora poznati sledilce ter na podlagi teh dveh elementov izbrati najprimernejši stil vodenja za uspešno dosego ciljev organizacije po učinkoviti poti. Kot most med teorijami o vodenju in prasko o vodenju v nalogi predstavljam dva izbrana modela vodenja. Prvi model vodenja je predstavnik vedenjskih teorij vodenja, drugi model vodenja je predstavnik situacijskih teorij vodenja.
Keywords: vodenje, teorije o vodenju, praksa o vodenju, vedenjske teorije vodenja, situacijske teorije, model vodenja
Published in DKUM: 24.10.2013; Views: 2485; Downloads: 379
Full text (808,85 KB)