| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Holistični pristop k obvladovanju pojava bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi v izbrani bolnišnici skozi prizmo dialektične teorije sistemov
Sara Tajnikar, 2019, magistrsko delo

Opis: Zdravstvene ustanove imajo zelo velike in zapletene interne vodovodne sisteme, ki so zelo dobro okolje za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, ki povzročijo razvoj infekcij pri imunsko oslabljenih bolnikih. Bolezni, ki se prenašajo z vodo, se širijo z zaužitjem okužene vode in tudi z inhalacijo okuženih aerosolov. Raziskave dokazujejo, da so neizprane gibljive cevi prh zelo dobro gojišče za rast in razvoj patogenih mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi v gibljivih ceveh so potencialno zdravstveno tveganje za bolnika pri prhanju. Respiratorna okužba z bakterijo Legionella spp. in njeno nadaljnje razmnoževanje v alveolarnih makrofagih pljuč spodbudi razvoj legionarske bolezni in posledično razvoj pljučnice, ki je lahko smrtna. S holističnim pristopom obvladovanja izbruha bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi in preprečevanja nadaljnjega širjenja biofilma po internih vodovodnih sistemih smo razvili algoritem procesnih ukrepov in ga implementirali v izbrano bolnišnico. Za izbiro najustreznejših preventivnih fizikalnih ukrepov smo uporabili aplikativno metodo po postopku NOVOST (angl. SREDIM): N – nabor ukrepov, O – opis ukrepa, V – vrednotenje ukrepa, O – odločitev za ukrep, S – sprememba starega stanja, T – trajnost ukrepa. Gre za orodje, t. i. vprašalnik, ki ga izpolnijo proizvajalci in/ali distributerji fizikalnih ukrepov. Primerjanje izpolnjenih vprašalnikov za isti ali podoben fizikalni ukrep odločevalcem omogoča enostavnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo izbiro ustreznega fizikalnega ukrepa.
Ključne besede: pitna voda, Legionella pneumophila, biofilm, bolnišnica, dialektična teorija sistemov, postopek po metodi NOVOST
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 613; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011
Amna Potočnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi. Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti. Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto. Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1212; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

3.
Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti
Zoran Cunk, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zgodovinskost človeka je obenem podoba njegove ustvarjalnosti, ki predstavlja izraz človekove specifične lastnosti. Ustvarjalnost pa je potrebno tudi vrednotno ocenjevati (v dobrobit človeštva) v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti skozi prizmo njenega doprinosa k doseganju celovite družbene odgovornosti in ne samo njenega enostranskega dela, gospodarjenja. Gospodarjenje je rezultat človekove ustvarjalnosti, hkrati pa predstavlja področje možne (in zahtevane) človekove ustvarjalnosti, saj je ustvarjalnost izhodišče in predpogoj za razvoj racionalnega gospodarjenja. Prav v procesu gospodarjenja se je potrebno izogniti utečeni miselnosti, vedno istemu, delnemu pogledu na določeno ekonomsko odločitev in ponavljajočemu se ekonomskem procesu izvajanja točno določenih korakov procesa gospodarjenja. Ekonomskega dogajanja v vseh štirih fazah gospodarjenja pa človek ne prepušča zgolj in samo »hladni« ekonomski logiki (četudi ima ta tudi normativno plat). V procesu gospodarjenja so se tako izoblikovali kriteriji, ki sicer praviloma ne sodijo na področje »čiste« ekonomske teorije, pa vendar dajo vsaki ekonomski odločitvi bistveno težo, saj predstavljajo vrednostni kriterij, ki pa ekonomski odločitvi doda, potrdi ali odvzame končni cilj - dobiček ali korist: etika in morala, pravo in družbena odgovornost. Z razvojem gospodarjenja so med ekonomskimi subjekti nastajala in obstajala vedno kompleksnejša obligacijska razmerja, ki jih je v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih urejalo pravo. Poudariti je potrebno, da smejo in morajo (upoštevaje načelo racionalnosti ekonomskih subjektov celo morajo) ekonomski subjekti do pravnih norm zavzeti samo dve diametralno skrajni stališči: ravnajo v skladu z določili pravnih aktov, oziroma zavestno ravnajo v nasprotju z njimi. V procesu gospodarjenja se namreč z ekonomskega vidika lahko pojavi inovacija, ki da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo učinkovitosti in uspešnosti (dobiček ali korist), vendar pa je z vidika družbene odgovornosti nesprejemljiva, z njenega ožjega vidika – pravnega, pa je lahko celo nelegalna, zato lahko da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo nelegalnosti in s tem potrjene družbene nesprejemljivosti. Postopek opredeljevanja (ne)legalnosti je dolg in zahteven, zaradi česar ima (morda inovativna) ekonomska rešitev z vidika kazenskopravne ustreznosti ves čas status kvaziinovativnosti do dokončne odločitve pristojnega organa (pravnomočne sodbe v imenu ljudstva), s tem pa vprašanje opredeljevanja kvaziinovativnosti še ni zaključeno. Dokončna opredelitev kvaziinovativnosti je namreč mogoča šele ob celostni primerjavi ekonomskih in pravnih vplivov na kvaziinovacijo in končni odločitvi (ekonomski oceni) o njeni dokazani koristni novosti. Kazensko pravo kot skupek pravnih pravil določa vsebino, obseg in način udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Kršenje kazenske zakonodaje je temeljna značilnost družbenega in individualnega pojava. V nekaterih skupinah socioloških teorij kriminalitete pa je mogoče razbrati tudi to, da so vzroki za pojav kriminalitete v temeljnem ekonomskem problemu gospodarjenja. Gospodarsko kazensko pravo (kot del kazenskega prava) je formalno gledano le pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto, ki predstavlja celoto v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon, ko je posredno ali neposredno ogrožena pravna vrednota in dobrina iz sfere gospodarstva, določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Z našega vidika lahko nesporno opredelimo, da je gospodarsko kaznivo dejanje potrjeno nelegalna rešitev temeljnega ekonomskega problema, še vedno pa je iz ekonomskega vidika lahko inovativna.
Ključne besede: Menedžer, kvaziinovacija, krimonomika, kaznivo dejanje, individualna integriteta subjektov, obča konsistentnost podjetja, univerzalna dialektična teorija sistemov
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1048; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
Zasnova kontrolne teorije sistemov kot novega modela celovitega razmišljanja
Tatjana Mlakar, Matjaž Mulej, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Zadostna in potrebna celovitost obravnave, ki je nujna za uspeh, je danes ogrožena zaradi nujne specializacije. Tudi znotraj teorije sistemov kot vede o celovitem razmišljanju se ozka specializacija krepi. Med posamičnimi teorija ni vidna povezava. Avtorja ustvarjata novo teorijo sistemov, imenovano kontrolna teorija sistemov, s sinergijo teorije živih sistemov, teorije viabilnih sistemov in dialektične teorije sistemov ter nekaj metod za ustvarjalno sodelovanje in uveljavljanje zamisli kot inovacij, kot so USOMID, 6 klobukov razmišljanja, difuzija novosti in burjenje srca. To je četrta nova teorija sistemov, ustvarjena na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, teorija, teorija sistemov, sistemi, difuzija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 619; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Innovating measurement of economic success for more accurate information
Zdenka Ženko, Matjaž Mulej, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Humankind lives now in the 'bubble and affluence economy', like never before. Thus, the currently used measures of economic success are obsolete and too onesided to provide effectively usable information any longer. When industrial society was the main economic activity, the results were measured inquantities. Society evolved to become innovative and is now becoming the affluent society destroying both the motivation for hard work (in order to have) and the natural preconditions of humankind's survival. A more requisite holistic approach is necessary, taking into account the complexity of the entire innovation process and creativity-based wellbeing.
Ključne besede: ekonomski razvoj, družbeni razvoj, postindustrijska družba, informacije, bruto domači proizvod, inovacije, inovativnost, uspešnost, merjenje, dialektična teorija sistemov, sistemi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 626; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Whither economics? A checklist for change
Robert G. Dyck, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper provides an overview of the failure of market-based economics and offers a checklist for change, starting with a revised scientific approach based on complexity, fractal geometry, and systems theory. The paper argues that rationality is defined as much-if not more than-by caring and collaboration as by self-interest. It also argues for greater economic democracy, community based-entrepreneurship, scale neutrality, and greater adaptive resilience to perturbations. In conclusion, the paper urges a cautious but persistent approach to the problem of cultural adaptation to a changed system.
Ključne besede: ekonomske teorije, demokracija, podjetništvo, tržno gospodarstvo, podjetje, teorija, teorija sistemov, ekonomija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 268; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Multi-criteria decision making in creative problem solving
Vesna Čančer, Matjaž Mulej, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The purpose of this paper is to present the adapted model per phases of the creative problem solving (CPS) process, where multi-criteria decision making (MCDM) methods are used in the decision-making phase. Also, to adapt and complete the steps of the six-question technique, in order to establish the criteria's importance. The framework procedure of MCDM, together with the Dialectical Systems Theory's guidelines when solving complex problems has already been introduced. The procedure was well-verified in practice, but lacked the support of creative qualitative techniques in defining problems, and in generating and choosing alternatives. To eliminate this deficiency, in terms of prescriptive approach, the authors adapted the phases of the CPS process, where MCDM methods are used when choosing alternatives, and completed the steps of the six-question technique to establish the criteria weights. The discrete Choquet integral was used to consider interactions among criteria. The article shows that creative approaches are not limited to merely problem definitions and problem structuring. They can also be used in typically analytical steps in the framework procedure. The completed and adapted phases of the CPS process can allow the mutual assistance of creative and decision-making methods when solving problems - a step forward to holism.This article develops and introduces the use of the six-question technique, in the establishment of criteria weights. The innovative aspect of this article is that it adapts and completes the CPS process so that MCDM methods can be used when choosing alternatives. It extends the use of creative approaches to typically analytical steps of MCDM, where synergies and redundancies among criteria are considered.
Ključne besede: kreativnost, teorija sistemov, operacijsko raziskovanje, inovacije, inovativnost, odločanje, metode, večkriterialno odločanje, informacijska tehnologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 721; Prenosov: 59
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Proceedings of 2012 International Conference on Complex Systems (ICCS12)
2012, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: teorija sistemov, informacijska tehnologija, kibernetika, posvetovanja, zborniki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 480; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Social Responsibility in Slovenia
Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej, Borut Milfelner, Amna Potočnik, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Social responsibility (SR) is a complex human attribute applied to various degrees, means and ends in the social sciences, personal and managerial practices. This problem was only partly resolved by the new ISO 2600 standard on social responsibility, published in November 2010, with two novelties: the interdependence and holistic approach as the linkage between the 7 principles and core subjects (organizational governance, human rights, labor practices, the environment, fair operating practices, consumer issues, and community involvement and development).SR is defined as oneʼs responsibility for oneʼs impact on society (EU, 2011). Corporate SR expresses SR of its influential persons. Does and to which extent SR contributes to the successfulness of the organizations was the main research question of the structured interviews and surveys conducted in 2409 selected Slovenian organisations, in which their managers and employees were involved. The following hypothesis was tested: (C)SR in Slovenia is based on four fundamental attributes (good relationships with broader environment, relationships with employees, customer relationships, and leadership/ company policy).
Ključne besede: družbena odgovornost, dialektična teorija sistemov, ISO, standardi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1069; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici