SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEJAVNIKI DELOVNEGA MESTA IN OBVLADANJE UČNE SNOVI PRI UČITELJIH V POVEZAVI S SPODBUJANJEM AVTONOMIJE PRI UČENCIH
Tjaša Kos, 2014, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen raziskave magistrskega dela je bil ugotoviti, v kakšnem odnosu so značilnosti delovnega mesta učiteljev ter spodbujanje avtonomije pri učencih in ali obstaja povezanost med učiteljevim obvladovanjem poučevane snovi in spodbujanjem avtonomije pri učencih. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo samodoločanja, pri čemer smo se osredotočili na literaturo, ki raziskuje poklic učitelja. V nadaljevanju smo predstavili še dejavnike dela in posameznika, ki lahko vplivajo na učiteljevo spodbujanje avtonomije pri učencih. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika, s katerim smo na vzorcu 260 učiteljev slovenskih srednjih in osnovnih šol preverjali 11 hipotez. Rezultati raziskave so pokazali, da učiteljice bolj spodbujajo avtonomijo učencev kot učitelji, da dlje, kot so učitelji zaposleni na delovnem mestu, bolj spodbujajo avtonomijo, prav tako so višjo stopnjo podpiranja avtonomije izrazili osnovnošolski učitelji. Ugotovili smo, da so učitelji, ki pripravljajo učence na nacionalno preverjanje znanja, bolj usmerjeni k metodam nadzora kot drugi in da bolj kot učitelj obvlada obravnavano poučevano snov, bolj spodbuja avtonomijo učencev.
Ključne besede: Spodbujanje avtonomije, teorija samodoločanja, intrinzična motivacija, delovne zahteve, viri.
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 712; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (859,70 KB)

2.
UPORABA E-IZOBRAŽEVALNIH TEHNOLOGIJ SPLETA 2.0 NA RAZREDNI STOPNJI
Tina Maze, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je uporaba e-izobraževalnih tehnologij spleta 2.0 na razredni stopnji. Diplomsko delo vsebuje teoretični pregled e-izobraževalnih tehnologij ter raziskovalni del o uporabi e-orodij na razredni stopnji. V prvem poglavju sem opisala razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v izobraževanju in e-izobraževanju. Z uporabo IKT v procesih učenja in poučevanja sem ugotovila, da se postopoma oblikuje nova sodobna paradigma učenja »konektivizem«, ki sem ga še posebej opisala. V naslednjem poglavju sodelovalnih tehnologij spleta 2.0 v izobraževanju sem predstavila značilnosti posameznih aplikacij spleta 2.0 in možnosti njihove uporabe v izobraževanju. Zanimalo me je, ali lahko z uporabo e-orodij podpremo teorijo samodoločanja (SDT), ki za uspešnost predpostavlja zadovoljevanje treh temeljnih potreb: kompetentnost, avtonomijo in povezanost. Ugotovila sem, da ima uporaba e-orodij potencial, da prispeva k zadovoljevanju vseh treh potreb, a se intenziteta, glede na e-orodja, razlikuje. Ker sem se pisanja diplomske naloge lotila na osnovi zelo močne lastne izkušnje, sem zadnje poglavje začela s predstavitvijo lastnega doživljanja uporabe e-tehnologij. Nato sem se poglobila v posebnosti poučevanja in učenja na razredni stopnji ter pregledala nekatere raziskave, ki so proučevale uporabo e-tehnologij pri učencih. V zaključku sem s SWOT-analizo pregledala strokovne in znanstvene članke ter tako opredelila prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju in e-izobraževanju na razredni stopnji.
Ključne besede: e-izobraževanje, splet 2.0, teorija samodoločanja, razredna stopnja šolanja.
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 3259; Prenosov: 839
.pdf Celotno besedilo (754,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici