1. Samozaščita uporabnikov družbenih omrežij pred kibernetskim nadlegovanjemNika Peternel, 2021, diplomsko delo Opis: Družbena omrežja postajajo vedno bolj razširjena oblika komunikacije in interakcije z drugimi ljudmi, predvsem med mlajšo populacijo. Četudi imajo družbena omrežja za uporabnike številne koristi, pa lahko pri njihovi uporabi pride do viktimizacije z različnimi oblikami kibernetske kriminalitete, kot je kibernetsko nadlegovanje. Skladno s tem je pomembno, da se krepi preventivno ukrepanje, ki vključuje uporabo različnih samozaščitnih ukrepov ter zavedanje uporabnikov, katera dejanja so potencialno nevarna in lahko prispevajo k temu, da se znajdejo v položaju žrtve. V diplomskem delu smo raziskali kibernetsko nadlegovanje z vidika teorije rutinskih dejavnosti. Na tej osnovi smo oblikovali raziskavo in pri tem ugotavljali, kakšne navade imajo uporabniki družbenih omrežij na spletu ter njihovo samozaščito pred kibernetskim nadlegovanjem. Ugotavljali smo tudi, kako zaznavajo motivacijo storilcev, viktimizacijo s kibernetskim nadlegovanjem in kakšno vlogo imajo elementi teorije rutinskih dejavnosti z vidika samoporočane viktimizacije. Vlogo teorije rutinskih dejavnosti in njenih elementov smo preverjali s samonaznanjenim vedenjem na spletu in razlikah glede na to, ali so respondenti bili žrtve kibernetskega nadlegovanja ali ne. Raziskavo smo izvedli v obliki spletne ankete, ki jo je izpolnilo 150 respondentov, povezavo do ankete pa smo delili na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali dokaj pozitivne ugotovitve glede uporabe samozaščitnih ukrepov na družbenih omrežjih in da viktimizacija s kibernetskim nadlegovanjem ni pogosta. Najpomembnejša razlika med respondenti, ki so že bili žrtve kibernetskega nadlegovanja, in tistimi, ki niso bili, je ta, da žrtve delijo več osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se respondenti zavedajo nevarnosti kibernetskega nadlegovanja in skladno s tem pri uporabi družbenih omrežij delujejo preventivno.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, samozaščita, teorija rutinskih dejavnosti, družbeno omrežje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (778,48 KB) |
2. Samosprejemanje homoseksualne spolne orientacije pri moškihKarmen Gavez, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s kvalitativno metodologijo raziskovali proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških. V raziskavi je sodelovalo 6 homoseksualnih moških, s katerimi smo izvedli poglobljene intervjuje. Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja, in sicer po načelih utemeljene teorije. Po tem principu smo analizirali vse izvedene intervjuje. Na podlagi analize smo pridobili 55 kod, ki smo jih najprej združili v 12 konceptov. Te smo nato po osnem kodiranju združili v štiri kategorije. Na podlagi pridobljenih konceptov in kategorij smo oblikovali model oziroma utemeljeno teorijo. Model »Iskanje zaklada – iskanje sebe« je sestavljen iz 5 delov, ki razlagajo proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških in identitetno integracijo. Model prikazuje individualne in družbene dejavnike, ki so vzajemno odvisni in ki usmerjajo potek procesa samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti, hkrati pa povzročajo nihanje v stopnji identitetne integracije, kar vpliva na nedokončanost procesa. Komponente modela so med seboj vzajemno povezane in jih ni moč preučevati posamično, saj se medsebojno prepletajo, promovirajo in degradirajo občutke homoseksualnih moških. Z našo raziskavo smo ugotovili, kako vpliva družbena sfera na proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti in stopnjo identitetne integracije; kako pomembno je odraščanje v sprejemajočem okolju in vključevanje izobraževanja glede spolnih usmerjenosti/identitet v izobraževalne sisteme. Pri samosprejemanju lastne usmerjenosti imajo veliko vlogo internet in socialna omrežja.
Ključne besede: homoseksualni moški, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, družbeni vidiki, samosprejemanje homoseksualne usmerjenosti
Objavljeno: 14.10.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,83 MB) |
3. Uporaba kratkega vprašalnika za merjenje dimenzij osebnosti po teoriji velikih pet v varstvoslovjuNatalija Žarn, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je proučiti merske karakteristike kratkega vprašalnika za merjenje osebnostnih lastnosti po modelu velikih pet v varstvoslovju ter primerjati študente Fakultete za varnostne vede in detektive Republike Slovenije v osebnostnih lastnostih. Zbiranje podatkov je potekalo v več valovih, in sicer med letoma 2018 in 2020. Preverjanje psihometričnih karakteristik vprašalnika z dodatnimi šestnajstimi trditvami pokaže dobro veljavnost in ustrezno zanesljivost merskega instrumenta. Tudi test-retest zanesljivost je ustrezna. Primerjava študentov in detektivov v osebnostnih lastnostih pokaže, da se ne razlikujejo v nevroticizmu, se pa razlikujejo v vestnosti. Zanimala nas je tudi povezanost med prvim in drugim merjenjem vprašalnika pri študentih Fakultete za varnostne vede, saj so nekateri študenti vprašalnik izpolnili dvakrat v razmiku štirinajstih dni. Pri skoraj vseh vrednostih Pearsonovega koeficienta smo opazili visoko/močno povezanost, kar pomeni, da obstaja povezanost med prvo in drugo meritvijo vprašalnika.
Ključne besede: magistrska dela, kratki vprašalnik, dimenzije osebnosti, teorija velikih pet, varstvoslovje
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Internacionalizacija kot strategija rasti - študija primera podjetja v enološki dejavnostiLucija Mukenauer, 2021, magistrsko delo Opis: Slovenska podjetja so velikokrat primorana poseči na tuje trge, saj prodaja na domačem trgu ne omogoča pokriti proizvodno količino in povečati prihodke. Podjetje Puklavec Family Wines d.o.o. se srečuje ravno s tem problemom oz. priložnostjo. Sedaj je prisotno že več kot na dvajsetih trgih po svetu. Na vinsko potencialnem avstralskem trgu še do tedaj ni prisotno. Skozi magistrsko nalogo smo predstavili: motive, omejitve in tveganja internacionalizacije, način izbora trgov, strategije vstopa na mednarodne trge, proces internacionalizacije, modele in teorije internacionalizacije ter internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Ko se podjetje odloča internacionalizirati je pomembno prav tako vedeti po kakšni strategiji rasti raste in analizirati poslovno okolje. Poslovno okolje smo analizirali s pomočjo treh modelov. To so: Porterjev model, PEST analiza in SWOT analiza. V praktičnem delu naloge smo opisali samo podjetje Puklavec Family WInes d.o.o. ter izvedli konkurenčno, tržno in finančno analizo. Predstavili smo tudi sedanjo strategijo rasti podjetja – diverzifikacijo. Naredili smo preliminarni izbor produktov za novi trg in sicer smo za primerno linijo izdelkov izbrali izdelke višje kakovosti, ki vsebujejo vina svetovno znanih vinskih sort, tj. blagovna znamka Estate Selection. Na podlagi notranje in zunanje analize smo ugotovili, da za podjetje trenutno ne priporočamo vstopa na avstralski trg, saj med Slovenijo in Avstralijo še ni sklenjenega prosto-trgovinskega sporazuma. Zaradi tega so vstopne ovire – carine itd. previsoke. Ko bo ta ovira rešena, bo Avstralija zelo primeren trg za mednarodno sodelovanje, saj so Avstralci veliki pivci in dobri poznavalci vin. Najbolj primeren način vstopa bi v začetku poslovanja bil posredni izvoz z distributerjem, saj velja za vstopno obliko z nižjimi stroški kot ga predstavljajo investicijske oblike vstopa. Prav tako, na začetku, ko še podjetje ne pozna trga, vso odgovornost in stike s trgom prevzame distributersko podjetje, ki se je že morda srečalo s tem trgom. Podjetje Puklavec Family Wines je prepoznavno in vodilno na slovenskem trgu. Njihove znamke beležijo prepoznavnost tudi na tujih trgih. Produkti podjetja so visoke kakovosti. To lahko pojasnimo z dosegom velikega števila mednarodnih nagrad na ocenjevanjih vin. Tudi na najbolj priznanem in prestižnem vinskem ocenjevanju v Londonu so prejeli število nagrad.
Ključne besede: Puklavec Family Wines, internacionalizacija, izbor trgov, motivi internacionalizacije, omejitve in tveganja internacionalizacije, globalizacija, internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, teorija rasti, analiza poslovnega okolja, Porterjev model, PEST analiza, SWOT analiza, KANVAS, strategije rasti, preliminarni izbor produktov, notranja analiza, zunanja analiza, oblike vstopa na mednarodni trg.
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,23 MB) |
5. Raba Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjoGašper Kopušar, 2021, diplomsko delo Opis: Likertova lestvica je ena najpogosteje uporabljenih (ali celo zlorabljenih) merskih instrumentov v družboslovnem raziskovanju. Raziskave, ki so se do sedaj osredotočale na Likertovo lestvico in poimenovanja besednih oznak vrednosti, so preučevale predvsem srednje vrednosti, vrednosti brez besednih oznak ter različno število stopenj lestvice. V literaturi pa po našem najboljšem vedenju nismo zasledili preučevanja besednih oznak skrajnih vrednosti. Glede na odsotnost empiričnih raziskav, ki bi ugotavljale, katere besedne oznake Likertove lestvice so v slovenščini najprimernejše kot skrajne vrednosti, smo v tem diplomskem delu izvedli eksperiment. Spletno okolje 1ka.si je naključno razvrstilo respondente v dve skupini, ki sta dobili dva enaka vprašalnika o varnosti pametnih telefonov, konstrukti pa so temeljili na varnostnomotivacijski teoriji. Vprašalnika sta se razlikovala le po besednih oznakah skrajnih vrednosti na Likertovi lestvici različni. Polovica respondentov je dobila vprašanja, na katera so odgovarjali z vrednostmi in njihovimi oznakami 1 - ˝močno se ne strinjam˝, 2 - ˝ne strinjam se˝, 3 - ˝sem nevtralen˝, 4 - ˝se strinjam˝ in 5 - ˝močno se strinjam˝. Druga polovica respondentov je odgovarjala z lestvico z vrednostmi 1 - ˝sploh se ne strinjam˝ in 5 - ˝popolnoma se strinjam˝. Ugotovili smo manjše razlike v aritmetičnih sredinah in variabilnosti konstruktov varnostnomotivacijske teorije med skupinama, a jih ni bilo mogoče posplošiti na celotno populacijo. Enako uporabni sta torej obe omenjeni ˝različici˝ Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo. Prav tako smo ugotovili, da so zaznana ranljivost, zaznana resnost, učinkovitost ukrepanja in samoučinkovitost pozitivno povezani z namero za samozaščito v povezavi z uporabnikovim dojemanjem varnosti pametnega telefona.
Ključne besede: diplomske naloge, informacijska varnost, Likertova lestvica, varnostnomotivacijska teorija, pametni telefon
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 41
Celotno besedilo (758,80 KB) |
6. Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za deloNives Lužar, 2021, magistrsko delo Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika.
Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,17 MB) |
7. PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJEVera Svetec, 2015, diplomsko delo Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,94 MB) |
8. FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEHelena Slameršak, 2009, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole.
Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole.
V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,65 MB) |
9. Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvuAna Kljajič, 2020, magistrsko delo Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro
razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih
otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med
spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V
raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski
pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma,
vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go«
naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh
nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na
spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se
številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P,
nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri
nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in
načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij
vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih
nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še
rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se
izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 406; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. Problem Steinerjevih drevesJan Rober, 2020, diplomsko delo Opis: Zaključno delo raziskuje Steinerjeva drevesa in njihovo vlogo pri reševanju problemov. Na začetku je podana definicija Steinerjevega drevesa in njihova uporaba. V nadaljevanju je predstavljen eden izmed algoritmov za iskanje Steinerjevih dreves v grafih in rezultati meritev delovanja algoritma nad različnimi grafi. V zadnjem delu je raziskan vpliv Steinerjevih vozlišč na graf.
Ključne besede: Steinerjeva drevesa, Teorija grafov, Minimalna vpeta drevesa
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 11
Celotno besedilo (833,89 KB) |
