1. Odstranjevanje onesnažil (AOX in tenzidi) iz odpadne vode v kozmetični industrijiAna Mohor, 2024, diplomsko delo Opis: Svet se v zadnjih desetletjih spopada z močno onesnaženostjo okolja, ki je posledica prekomerne človeške dejavnosti. Industrijski obrati dnevno proizvedejo velike količine odpadne vode, ki je polna različnih kemikalij, težkih kovin in drugih strupenih snovi, ki se izlivajo v reke, jezera in morja.
V diplomski nalogi smo želeli določiti metodo oziroma zaporedje metod, ki bi učinkovito odstranile adsorbljive organske halogene (AOX-e) in tenzide iz odpadne vode. AOX-i in tenzidi so onesnažila, ki so relativno obstojna, še posebej AOXi in strupena. AOX-e in tenzide smo najprej poskusili odstraniti z metodo koagulacije/flokulacije, ki se je izkazala za zelo učinkovito pri odstranjevanju tenzidov. Ni pa se izkazala pri odstranjevanju AOX-ov, saj so vrednosti AOX-ov še vedno presegale zakonsko predpisano vrednost.
Preizkusili smo učinkovitost še dveh metod za dodatno čiščenje; adsorpcijo z aktivnim ogljem in destilacijo. Metodi smo izvedli ločeno na vzorcih izpostavljenih predhodni koagulaciji/flokulaciji. Obe metodi sta bili uspešni pri odstranjevanju tenzidov iz vode, medtem ko je za odstranjevanje AOX-ov bila uspešna le adsorpcija z aktivnim ogljem. Adsorpcija z aktivnim ogljem se je izkazala za uspešno, saj so se vrednosti AOX-ov zmanjšale pod zakonsko predpisano vrednost. Iz tega smo lahko sklepali, da bi kombinacija metod koagulacija/flokulacija in adsorpcija z aktivnim ogljem lahko bila uspešna pri odstranjevanju obeh onesnažil iz odpadne vode.
Pri destilaciji so rezultati meritev pokazali, da se je večina AOX-ov predestilirala v destilat, kar pa ni v skladu s tenzidi, ki so večinoma ostali v destilacijskem ostanku. Ugotovili smo, da bi za to metodo morali še nadalje proučiti primerne pogoje obratovanja kot je določitev temperature destilacije pri kateri bi lahko destilirali, da bi tako AOX-i kot tenzidi ostali v destilacijskem ostanku.
Ključne besede: AOX, tenzidi, flokulacija, adsorbcija, destilacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (3,40 MB) |
2. PROBLEMATIKA ADSORBLJIVIH ORGANSKIH HALOGENOV IN TENZIDOV V ODPADNIH VODAH ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIIrena Kramberger, 2016, magistrsko delo Opis: Odpadna voda je onesnažena voda, ki nastaja zaradi človekovega (antropogenega) vpliva pri uporabi vode v gospodinjstvu, na kmetijskih farmah, v gospodarskih objektih, industriji in pri spiranju utrjenih površin ob dežju.
Neočiščene odpadne vode so pretežni razlog onesnaženja tako površinskih kot podtalnih virov pitnih voda zaradi slabe biokemijske razgradljivosti, kopičenja v organizmih in sedimentih ter strupenosti za ljudi in okolje. Pri tem zavzemajo pomembno mesto detergenti, prav tako pa tudi tista organska onesnažila, ki s klorom ali drugimi halogenimi elementi tvorijo adsorbljive organske halogene (AOX).
Namen magistrske naloge je določiti AOX-e in tenzide v odpadni vodi Splošne bolnišnice Celje na dveh iztokih, poiskati povezavo vsebnosti AOX-ov in tenzidov z zasedenostjo oziroma obremenjenostjo Splošne bolnišnice Celje z bolniki in njihovimi preiskavami, narediti povezavo s količino in vrsto uporabljenih čistilnih sredstev, dezinfekcijskih sredstev ter količino naročenih in uporabljenih farmacevtikov, ki bi bili lahko izvor za nastale AOX-e in tenzide v odpadni vodi ter predpostaviti možnosti njihovega zmanjšanja v odpadnih vodah.
Rezultati so poklazali, da AOX-i ne presegajo mejnih vrednosti v odpadni vodi, medtem ko jih vsota tenzidov presega na iztoku odpadne vode nastale pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Ugotovili smo, da v Splošni bolnišnici Celje uporabljajo različna sredstva, ki vsebujejo tenzide in bi bilo potrebno še marsikaj narediti na področju zbiranja podatkov o naročenih in uporabljenih čistilnih sredstvih, sprotnega servisiranja čistilnih strojev, razmisliti o priložnosti za uvedbo nove tehnologije strojev in naprav v pralnici Splošne bolnišnice Celje ter o postopkih čiščenja odpadne vode na iztoku V1, kjer nastaja odpadna voda iz zdravstvene dejavnosti.
Ključne besede: bolnišnična odpadna voda, tenzidi, AOX, KPK, BPK5, iztok V1, iztok V2
Objavljeno v DKUM: 05.09.2016; Ogledov: 1713; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,10 MB) |
3. Odstranjevanje organskih snovi iz industrijske odpadne vode z vakuumskim uparjalnikomBarbara Berglez, 2015, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je odstranjevanje organskih snovi iz industrijske odpadne vode z vakuumskim uparjalnikom. Proučevali smo postopek uparjanja pri različnih tlakih in temperaturah. Določili smo vrednosti pH, KPK (kemijske potrebe po kisiku), vsebnost tenzidov (anionskih), obarvanosti in motnosti. Uparjali smo pet različnih vzorcev industrijske odpadne vode pri različnih temperaturah in tlaku. Najboljši učinek odstranjevanja anionskih tenzidov smo izračunali za vzorec 2.3, ki smo ga uparjali pri T = 35°C in pri p = 4 kPa, in je znašal 99,9 %. Pri vzorcu 2.3 so bile tudi vrednosti KPK, pH, obarvanost in motnost v skladu z zakonodajo. Vrednost KPK se je znižala za 95,6 %. Ugotovili smo, da je odpadna voda po uparjanju primerna za izpust v kanalizacijo.
Ključne besede: odpadna voda, vakuumsko uparjanje, anionski tenzidi, KPK
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 2057; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. Odstranjevanje adsorbljivih organskih halogenov z ultrafiltracijo z micelarnim učinkom iz industrijske odpadne vodeAleksandra Vinder, 2013, doktorska disertacija Opis: Neočiščene odpadne vode so pretežni razlog onesnaženja tako površinskih kot podtalnih virov pitnih vod zaradi slabe biološke razgradljivosti, kopičenja v organizmih in sedimentih ter strupenosti za ljudi in okolje. Pri tem zavzemajo pomembno mesto detergenti in tista organska onesnažila, ki s klorom tvorijo adsorbljive organske halogene (AOX).
Namen doktorske disertacije je odstranjevanje AOX iz industrijske odpadne vode, ki vsebuje tudi tenzide. Uporabili smo postopek koagulacije kot klasičen fizikalno kemijski postopek za odstranjevanje onesnažil iz odpadnih vod in ultrafiltracijo z micelarnim učinkom (MeUF) kot način čiščenja vod v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Tenzidi imajo namreč sposobnost tvorjenja večjih skupkov (micel) pri dovolj visokih koncentracijah, v katere se solubilizirajo organske molekule, kot so AOX, in se tako zadržijo na ultrafiltracijski membrani. Takšen način čiščenja industrijske odpadne vode je bolj učinkovit v primerjavi z drugimi separacijskimi procesi, ker je mogoče hkrati s tenzidi odstraniti tudi veliko količino organskih in anorganskih nečistoč, ne da bi bilo pri tem potrebno dodajati posebne kemikalije.
Koagulacija je bila izvedena na realnih odpadnih vodah z različnimi kombinacijami kovinskih koagulantov in industrijskega flokulanta. Rezultati so pokazali, da je s to metodo mogoče očistiti odpadno vodo do določene stopnje. Tak postopek je ob uporabi klasičnih kovinskih koagulantov cenovno sorazmerno ugoden. Problem pa se pojavi zaradi problematike odlaganja oziroma možnosti uporabe velikih količin oborine, ki se tvori med procesom.
V postopku ultrafiltracije je bila raziskava izvedena na modelnih in na realnih vodah, ki so vsebovale določene koncentracije tenzidov, soli, AOX in drugih organskih onesnažil, izraženih kot vrednost KPK. Določili smo korelacije med njimi in postavili matematični model, ki to zvezo zadovoljivo opisuje. Za preučevanje zvez med omenjenimi merjenimi parametri smo uporabili regresijsko analizo, s katero smo ugotavljali vpliv koncentracij anionskih tenzidov, neionskih tenzidov in elektrolitov na odstranjevanje AOX. Za vsako od komponent smo generirali zvezo, ki prikazuje odstranjevanje AOX kot linearno funkcijo koncentracije posamezne komponente. Validacijo enačb smo izvedli z analizo variance. Nazadnje smo generirali linearni model, ki vključuje koncentracije vseh treh komponent, z zaporednim dodajanjem ustreznih koncentracij v model.
Rezultati so pokazali, da kaže MeUF velik potencial pri odstranjevanju tenzidov, posebno pa organskih onesnažil kot je AOX. Potrdili smo tezo, da je učinkovitost odstranjevanja AOX na membrani posledica solubilizacije le-teh v notranjost tenzidnih micel in je zato tvorba micel anionskih tenzidov bistvena za učinkovito odstranitev AOX. Z regresijsko analizo smo potrdili, da je nastajanje micel anionskih tenzidov odvisno od več dejavnikov. V linearnih modelih, ki smo jih izdelali za nizke in visoke koncentracije anionskih tenzidov, smo se omejili na dva dejavnika: prisotnost neionskih tenzidov in specifična prevodnost. Oba znižujeta kritično micelno koncentracijo (CMC) anionskih tenzidov, zato je njun vpliv opazen šele takrat, ko se koncentracija anionskih tenzidov približuje svoji vrednosti CMC, torej v modelu z visokimi koncentracijami tenzidov. Prav v tem pa se tudi oba modela med seboj razlikujeta. Zato je potrebno izdelati ločene modele, ki omogočajo napoved, do kolikšne mere je mogoče očistiti določeno odpadno vodo, saj so začetne koncentracije anionskih tenzidov v odpadni vodi najvplivnejše.
Ključne besede: tenzidi, ultrafiltracija z micelarnim učinkom, adsorbljivi organski halogeni, flokulacija/koagulacija, učinkovitost odstranjevanja, regresijska analiza
Objavljeno v DKUM: 03.01.2014; Ogledov: 4041; Prenosov: 361
Celotno besedilo (2,49 MB) |
5. UČINKOVITOST PRALNE KROGLE WELLOSSara Fideršek, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je preučiti učinkovitost pralne krogle Wellos. Opravili smo fizikalno-kemijsko analizo pralne vode z različnimi načini uporabe pralnih sredstev, ocenili smo kvaliteto opranega perila, opravili rentgensko analizo sestave pralne krogle in statistično obdelali zbrane podatke sto družin o pogostosti pranja s pralnimi sredstvi ter uporabi pralne krogle. Ugotovili smo, da je voda po pranju s kroglo manj motna in prevodna v primerjavi z drugimi pralnimi sredstvi. Primerjava kvalitete opranega perila, na katerega smo nanesli trdovratne madeže je pokazala, da je pralna krogla Wellos učinkovita z dodatkom 20 % pralnega sredstva in dobro odstranjuje madeže. Difraktogrami so pokazali, da je krogla sestavljena iz mulita, mikroklina in kremena, ki povišajo hidrofobne interakcije med nepolarnimi molekulami, kar poveča odstranjevanje nečistoč. Glede na zbrane podatke ugotavljamo, da je uporaba pralne krogle zelo nizka. Rezultati vseh opravljenih analiz v okviru diplomskega dela so pokazali, da z uporabo pralne krogle lahko znižamo vnos tenzidov v okolje za 80 %, da dosežemo enako kvaliteto opranega perila.
Ključne besede: pralna krogla, tenzidi, keramične kroglice
Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 3104; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,47 MB) |
6. |
7. Določevanje anionskih in neionskih tenziodov v odpadnih vodah iz pralnice : diplomska naloga univerzitetnega študijskega programaMojca Baskar, 2004, diplomsko delo Ključne besede: dvofazna titracija, potenciometrična titracija, VIS spektrofotometrija, anionski tenzidi, neionski tenzidi, odpadne vode, proces pranja, pralnice, validacija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 4716; Prenosov: 0 |
8. |
