Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Keywords: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 158; Downloads: 40
Full text (3,26 MB)

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Keywords: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 277; Downloads: 73
Full text (3,11 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena sinteza bimetalnih FeCu magnetnih nanodelcev (MND). Uporabili smo prah železa in bakra ter ju z metodo mehanskega mletja v visokoenergetskem planetarnem mikromlinu mleli različno dolgo časa. Namen diplomske naloge je bil pridobiti in preučiti sintetizirane delce, ki bodo z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC) uporabni za zdravljenje na področju magnetne hipertermije. Pri eksperimentalnem delu smo preučevali vpliv treh parametrov, to so masno razmerje med mlevnimi kroglicami in mletim materialom, čas mletja ter vrsta materiala mlevne opreme. Vsem delcem smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) določili TC in nekatere dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Pri mletju v mlevni opremi iz cirkonijevega dioksida, pod pogoji inertne atmosfere in s kroglicami premera 10 mm, smo najprej spreminjali masno razmerje. Ob tem smo ugotovili, da ima po 10 urnem mletju najnižjo TC zlitina z razmerjem 15:1. S tem razmerjem smo nadaljevali in daljšali čas mletja vse do 35 h. Po 35 h mletja smo s pomočjo modificirane TGA določili TC, ki je znašala 51 °C, kar je najbližje terapevtskemu območju za uporabo v magnetni hipertermiji (41-46 °C). Mletje smo nadaljevali v posodah iz nerjavečega jekla s kroglicami premera 5 mm, tokrat smo mleli v zračni atmosferi. Izvedli smo 10, 15 ter 25 urno sintezo. Vse dobljene TC bimetalne zlitine so bile višje v primerjavi z mletjem v opremi iz cirkonijevega dioksida. Končni rezultat raziskave prikazane v diplomskem delu izpostavlja, da so čas, material mlevne opreme in velikost mlevnih kroglic faktorji z največjim vplivom na lastnosti sintetiziranih FeCu MND.
Keywords: FeCu, bimodalna zlitina, magnetni nanodelci, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija
Published in DKUM: 14.09.2023; Views: 527; Downloads: 42
Full text (1,64 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo se na kratko dotaknili slovenskega prenosnega omrežja, opisali smo napetostne nivoje slovenskega prenosnega omrežja kot tudi povezavo s sosednjimi sistemi. Predstavili smo statistiko kablovodov v slovenskem elektroenergetskem omrežju, njen pomen in vlogo v ESS. Podrobneje smo se osredotočili na konstrukcijo srednje napetostnega kabla kot tudi na posamezne dele, ki ga sestavljajo. Predstavili smo enožilni in trižilni energetski kabel, univerzalni energetski kabel in trižilni energetski kabel AXAL – TT PRO 12/24 kV, ki smo tudi modelirali v programskem paketu FEMM in naredili temperaturno ter ekonomsko analizo.
Keywords: kabel, temperatura, večžilni kabel, FEMM
Published in DKUM: 27.06.2023; Views: 651; Downloads: 106
Full text (2,59 MB)

Abstract: Ljudje so začeli uporabljati umetne vire svetlobe, da so si podaljšali dan, ko ponoči ni zadoščala svetloba lune in zvezd. Sprva je bil ta vir ogenj, nato so začeli uporabljati razne sveče, oljne svetilke in čez nekaj stoletij tudi prve žarnice. Od takrat nas svetlobni viri spremljajo pri vsakdanjih opravilih. Svetloba na človeka ne vpliva le vizualno, temveč regulira tudi delovanje našega telesa. Z izločanjem hormonov kot so kortizol, melatonin, dopamin in serotonin se naš cirkadiani ritem uravnava glede na svetlobo, ki jo zaznavajo naši fotoreceptorji. Vsi hormoni vplivajo na naše razpoloženje, zdravje, sposobnosti in počutje. Svetlobni viri imajo raznorazne barve bele svetlobe, ki različno vplivajo na izločanje omenjenih hormonov. Barvo bele svetlobe opišemo z barvno temperaturo, od tople do hladne. Raznorazne barve bele svetlobe imajo raznovrstno spektralno sestavo in posledično različno učinkujejo na ljudi, živali in okolico. Z uporabo svetlobnih virov z nižjimi barvnimi temperaturami (toplejše barve svetlobe) razbremenimo okolico in zmanjšamo svetlobno onesnaževanje. V diplomskem delu je obravnavana razsvetljava cestnega odseka s svetilkami s spremenljivim barvnim spektrom. Narejena je primerjava izračuna in meritve z luksmetrom. V barvnem trikotniku sta na Planckovi krivulji prikazani barvni koordinati obeh barv in v grafu spektra svetlobnega vira z različnimi barvami bele svetlobe. Diplomsko delo vključuje anketo o posameznikovih preferencah svetlobe pri različnih opravilih in v prometu. Rezultati potrjujejo, da so ljudje osveščeni o svetlobnem onesnaževanju, vendar kljub temu pogosteje izbirajo svetlobne vire hladnejših barv.
Keywords: svetlobno onesnaževanje, spremenljiv spekter svetlobe, zunanja razsvetljava, barvna temperatura
Published in DKUM: 07.11.2022; Views: 471; Downloads: 49
Full text (3,85 MB)
This document has many files! More...