| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga mejic v kmetijskem prostoru z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer : diplomsko delo
Tina Lešnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

2.
Izračun povesne verižnice daljnovoda pri različnih klimatskih razmerah : diplomsko delo
Aleksa Jovičić, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava avtomatsko merjenje klimatskih razmer in analizo njihovega vpliva na poves daljnovoda. Avtomatske meteorološke postaje, ki beležijo podatke o temperaturi, vetru in relativni vlažnosti zraka, so nameščene na dveh 110 kV daljnovodih na relaciji Železnik – Bohinj. V okviru diplomskega dela bomo analizirali podatke meritev in jih primerjali s podatki, pridobljenimi z najbližjih avtomatskih meteoroloških postaj v lasti Agencije Republike Slovenije za okolje. V drugem delu naloge bomo na osnovi pridobljenih meritev izračunali poves daljnovodov ter analizirali, v kolikšni meri razlike v meritvah bistveno vplivajo na končni poves daljnovodov.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, daljnovod, avtomatska meteorološka postaja, poves vodnika, temperatura okolice
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (9,75 MB)

3.
Sinteza fecu magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom za uporabo v biomedicinskih aplikacijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tinkara Kovačič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena sinteza bimetalnih FeCu magnetnih nanodelcev (MND). Uporabili smo prah železa in bakra ter ju z metodo mehanskega mletja v visokoenergetskem planetarnem mikromlinu mleli različno dolgo časa. Namen diplomske naloge je bil pridobiti in preučiti sintetizirane delce, ki bodo z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC) uporabni za zdravljenje na področju magnetne hipertermije. Pri eksperimentalnem delu smo preučevali vpliv treh parametrov, to so masno razmerje med mlevnimi kroglicami in mletim materialom, čas mletja ter vrsta materiala mlevne opreme. Vsem delcem smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) določili TC in nekatere dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Pri mletju v mlevni opremi iz cirkonijevega dioksida, pod pogoji inertne atmosfere in s kroglicami premera 10 mm, smo najprej spreminjali masno razmerje. Ob tem smo ugotovili, da ima po 10 urnem mletju najnižjo TC zlitina z razmerjem 15:1. S tem razmerjem smo nadaljevali in daljšali čas mletja vse do 35 h. Po 35 h mletja smo s pomočjo modificirane TGA določili TC, ki je znašala 51 °C, kar je najbližje terapevtskemu območju za uporabo v magnetni hipertermiji (41-46 °C). Mletje smo nadaljevali v posodah iz nerjavečega jekla s kroglicami premera 5 mm, tokrat smo mleli v zračni atmosferi. Izvedli smo 10, 15 ter 25 urno sintezo. Vse dobljene TC bimetalne zlitine so bile višje v primerjavi z mletjem v opremi iz cirkonijevega dioksida. Končni rezultat raziskave prikazane v diplomskem delu izpostavlja, da so čas, material mlevne opreme in velikost mlevnih kroglic faktorji z največjim vplivom na lastnosti sintetiziranih FeCu MND.
Ključne besede: FeCu, bimodalna zlitina, magnetni nanodelci, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
Eksperimentalna analiza vezave pomožnih snovi na zdravilno učinkovino : diplomsko delo
Jan Čokolič, 2023, diplomsko delo

Opis: Število bioloških zdravil na trgu hitro narašča, vendar so zaradi zahtevnih procesov izdelave, le-ta draga, zaradi strukturne zapletenosti in z njo povezanih nestabilnosti pa imajo omejen rok uporabe. Vsako biološko zdravilo tako poleg zdravilne učinkovine, proteina, vsebuje tudi različne pomožne snovi, male organske molekule, ki izboljšujejo njeno stabilnost in podaljšujejo rok uporabe. Pomožne snovi lahko aktivno učinkovino zaščitijo na več načinov, med drugim tudi tako da se nanjo direktno vežejo. Najbolj pogoste skupine pomožnih snovi, ki se uporabljajo v formulaciji biofarmacevtskih proteinov, so površinsko aktivne snovi, sladkorji in aminokisline. V diplomskem delu smo eksperimentalno preučili vezavo najbolj pogostih pomožnih snovi z modelnim biofarmacevtskim proteinom. Uporabili smo modelni protein BSA ter PS20, PS80, ArgHCl in saharozo, ki spadajo med pomožne snovi. Spremljali smo spreminjanje sekundarne strukture s CD spektrometrijo, določevali smo temperaturo razvijanja proteinskih vzorcev z metodo DSC, določevali smo temperaturo agregacije z metodo DLS ter stopnjo oligomerizacije proteinskih vzorcev z metodo SEC-HPLC. Ugotovili smo, da ima dodatek pomožnih snovi viden vpliv na stabilnost proteina v vzorcu. Z dodatkom pomožnih snovi se sekundarna struktura proteina začne spreminjat pri višji temperaturi, prav tako z dodatkom pomožnih snovi narastejo temperature razvijanja. Temperatura agregacije se prav tako zviša z dodatkom pomožnih snovi, delež monomerov v vzorcu pa se z dodatkom pomožnih snovi zmanjša, medtem ko se deleža dimerov in večjih agregatov povečata. Največje spremembe smo zasledili pri vzorcih, ki so poleg proteina BSA vsebovali saharozo, ArgHCl ter PS20 in PS80, katerih koncentracija je bila nad CMC.
Ključne besede: protein, pomožne snovi, sekundarna struktura, temperatura razvijanja, temperatura agregacije, oligomerizacija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

5.
Vpliv razporeditve kablov v kanalu na maksimalno obremenljivost kablovoda : diplomsko delo
Goran Vorih, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se na kratko dotaknili slovenskega prenosnega omrežja, opisali smo napetostne nivoje slovenskega prenosnega omrežja kot tudi povezavo s sosednjimi sistemi. Predstavili smo statistiko kablovodov v slovenskem elektroenergetskem omrežju, njen pomen in vlogo v ESS. Podrobneje smo se osredotočili na konstrukcijo srednje napetostnega kabla kot tudi na posamezne dele, ki ga sestavljajo. Predstavili smo enožilni in trižilni energetski kabel, univerzalni energetski kabel in trižilni energetski kabel AXAL – TT PRO 12/24 kV, ki smo tudi modelirali v programskem paketu FEMM in naredili temperaturno ter ekonomsko analizo.
Ključne besede: kabel, temperatura, večžilni kabel, FEMM
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

6.
Analiza mehanskih lastnosti jekel pri povišanih temperaturah obratovanja : magistrsko delo
Luka Barbič, 2023, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrskega dela je analiza mehanskih lastnosti jekel pri povišanih temperaturah obratovanja. Podrobno je predstavljena osnovna zgradba kovin, kristalnih struktur in natezni preizkus, ki je temelj za določanje lastnosti materialov. Natezni preizkus je standardiziran postopek, katerega predpisujeta ISO 6892-1 in ISO 6892-2, ki podajata pogoje za testiranje materialov. Cilj naloge je bil ugotoviti, kako se mehanske lastnosti jekla spreminjajo s povečevanjem temperature, ter kako na mehanske lastnosti jekla vpliva količina železa in ostalih legirnih elementov. Pri določanju vpliva temperature in kemijske sestave na mehanske lastnosti jekla smo izvedli kemijsko analizo vzorcev in natezni preizkus, ki se je izvajal v temperaturnem območju od 90 °C do 250 °C.
Ključne besede: jeklo, mehanske lastnosti, natezni preizkus, temperatura
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

7.
Možnosti zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja z uporabo cestnih svetilk s spremenljivim spektrom svetlobe : diplomsko delo
Luka Plevnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Ljudje so začeli uporabljati umetne vire svetlobe, da so si podaljšali dan, ko ponoči ni zadoščala svetloba lune in zvezd. Sprva je bil ta vir ogenj, nato so začeli uporabljati razne sveče, oljne svetilke in čez nekaj stoletij tudi prve žarnice. Od takrat nas svetlobni viri spremljajo pri vsakdanjih opravilih. Svetloba na človeka ne vpliva le vizualno, temveč regulira tudi delovanje našega telesa. Z izločanjem hormonov kot so kortizol, melatonin, dopamin in serotonin se naš cirkadiani ritem uravnava glede na svetlobo, ki jo zaznavajo naši fotoreceptorji. Vsi hormoni vplivajo na naše razpoloženje, zdravje, sposobnosti in počutje. Svetlobni viri imajo raznorazne barve bele svetlobe, ki različno vplivajo na izločanje omenjenih hormonov. Barvo bele svetlobe opišemo z barvno temperaturo, od tople do hladne. Raznorazne barve bele svetlobe imajo raznovrstno spektralno sestavo in posledično različno učinkujejo na ljudi, živali in okolico. Z uporabo svetlobnih virov z nižjimi barvnimi temperaturami (toplejše barve svetlobe) razbremenimo okolico in zmanjšamo svetlobno onesnaževanje. V diplomskem delu je obravnavana razsvetljava cestnega odseka s svetilkami s spremenljivim barvnim spektrom. Narejena je primerjava izračuna in meritve z luksmetrom. V barvnem trikotniku sta na Planckovi krivulji prikazani barvni koordinati obeh barv in v grafu spektra svetlobnega vira z različnimi barvami bele svetlobe. Diplomsko delo vključuje anketo o posameznikovih preferencah svetlobe pri različnih opravilih in v prometu. Rezultati potrjujejo, da so ljudje osveščeni o svetlobnem onesnaževanju, vendar kljub temu pogosteje izbirajo svetlobne vire hladnejših barv.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, spremenljiv spekter svetlobe, zunanja razsvetljava, barvna temperatura
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 379; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Primerjava temperaturnih razmer v enožilnih in večžilnih energetskih kablih na podlagi fem analize : diplomsko delo
Janez Cokan, 2022, diplomsko delo

Opis: V elektrodistribucijskem omrežju je veliko različnih izvedb kablovodov. V diplomski nalogi sem naredil primerjavo med enožilnimi kabli v formaciji trikot in horizontalno ter večžilnimi kabli s stališča temperature po metodi končnih elementov. Na kratko je opisano tudi prenosno in distribucijsko omrežje.
Ključne besede: temperatura, enožilni kabel, večžilni kabel, FEMM, električno omrežje
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

9.
Eksperimentalno podprt numerični model za simulacijo zgorevanja lesnih pelet v mali kurilni napravi : doktorska disertacija
Tomas Zadravec, 2022, doktorska disertacija

Opis: Komercialni toplovodni kotel na lesene pelete je bil konstrukcijsko spremenjen tako, da je bilo mogoče izvajati merjenje procesnih parametrov tekom obratovanja. Med eksperimentalno preiskavo je bilo izmerjenih in zabeleženi več vitalnih procesnih parametrov: (1) osnovni parametri delovanja kotla, kot so temperatura hladilne vode, pretok hladilne vode, temperatura dimnih plinov in dovajanje goriva, (2) emisije snovi, tj. koncentracije več vrst snovi v dimnih plini, (3) temperature zgorevanja in dimnih plinov v zgorevalni komori in (4) pretoki zračnih tokov, ki so vstopali v zgorevalno komoro. Rezultati eksperimentalnega dela so služili vzpostavitvi in validacijo numerične simulacije zgorevanja. V tem delu je modeliranje zgorevanja izvedeno z uvedbo dvosmerne izmenjave med modelom pretvorbe sloja goriva in simulacijo zgorevanja plinske faze. Pretvorba trdnega goriva je modelirana z empiričnim 1D modelom gorivne plasti, ki je odvisen od izmerjenih obratovalnih parametrov, lastnosti goriva in empiričnega opisa procesa pretvorbe trdnega goriva. Numerično sta bila raziskana dva primera. Primer A je predstavnik »šibke« strategije stopenjskega dovajanja zraka, primer B pa »močne« strategije. Rezultati so pokazali da so temperature napovedane z RDT so sledile enakemu trendu kot izmerjene vrednosti, čeprav so bile v povprečju previsoke. RDT napovedi emisij CO so pokazale enak trend kot meritve, vendar je bilo pri prehodu s šibke na močno strategijo zgorevanja po stopnjah, napovedana za 69 % nižja redukcija v primerjavi z izmerjeno redukcijo CO. RDT napovedi emisij NO so pokazale enak trend kot meritve, vendar je bilo pri prehodu s šibkega na močno strategijo zgorevanja po stopnjah, napovedana za 10 % višja redukcija v primerjavi z izmerjeno redukcijo NO. Kljub preveliki napovedi temperature, ob upoštevanju pristopa inženirskega modeliranja s številnimi poenostavitvami in neznankami, lahko natančnost napovedi emisij štejemo za zadostno za inženirske namene. Predstavljeni pristop modeliranja bi tako lahko uporabili za vrednotenje novih procesnih parametrov, geometrijskih zasnov in konfiguracij šob za dovod SZ. 
Ključne besede: Zgorevanje, lesni peleti, mala kurilna naprava, fiksna rešetka, računalniška dinamika tekočin (RDT), empirični model zgorevanja, eksperimentalno delo, meritve emisij, meritve procesnih parametrov, temperatura zgorevanja.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 525; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (9,32 MB)

10.
Sinteza magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Bobinski, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo sintetizirali magnetne nanodelce magnetita z obarjanjem ionov Fe2+ in Fe3+. Magnetit smo skupaj sintetizirali trikrat. Sintetizirane nanodelce v kombinaciji z bakrom smo mleli v različnih masnih razmerjih s planetarnim mikromlinom pri istih pogojih. Vsako mletje je potekalo pri 600 obratih na minuto. Mleli smo trikrat po dva cikla. En cikel mletja je predstavljalo 30 minut mletja in 30 minut premora. Skupaj smo posledično mleli en vzorec 3 ure. Po številnih poskusih z različnimi reprezentativnimi izbori smo pred mletjem točno določen in tudi edini vzorec 1 g bakra in 1 g magnetita druge sinteze prepihali z inertnim plinom argonom, da bi ugotovili, ali na rezultate vpliva inertna atmosfera. Ta vzorec smo naknadno primerjali z isto vsebino in pogoji mletja vzorca, le da je bilo mletje izvedeno pri atmosferi, ki jo je predstavljal zrak. Naknadno smo vsako vzorčno skupino analizirali z ustreznimi metodami. Analize smo opravljali tako z mletimi vzorci in tudi vzorci, ki so bili samo strti v terilnici s pestilom. Opravili smo termogravimetrično analizo (TGA, ang. thermogravimetric analysis), rentgensko praškovno difrakcijo (XRD, ang. X-Ray powder diffraction), uporabili sistem za lasersko merjenje velikosti delcev in zeta potenciala, ki ga imenujemo tudi metoda dinamičnega sipanja svetlobe (DLS, ang. dynamic light scattering) in izmerili Curiejevo temperaturo (Tc, ang. Curie temperature). V diplomskem delu je prikazana analiza, v kateri smo raziskovali, kakšen je bil namen sintetiziranja magnetnih nanodelcev. Delce bi uporabili v človeškem telesu v medicinske namene pri temperaturi 42 °C ali 43 °C, saj pri tej temperaturi delci izgubijo magnetne lastnosti.
Ključne besede: sinteza magnetita, magnetni nanodelci, planetarni mikromlin, Curiejeva temperatura
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 558; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (11,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici