1. Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko deloNika Grdadolnik Lorbek, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Keywords: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 597; Downloads: 111
 Full text (1,27 MB) |
2. Besedilna analiza člankov stalne rubrike Življenje nas uči revije OgnjiščeMarjana Širec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Revija Ognjišče izhaja že od leta 1965. Najprej je bil to majhen zvežčič, za katerega sta sprva skrbeli župniji Koper in Postojna. Imel je ožji krog bralcev in že takrat najdemo nekatere rubrike, ki so ohranjene še v današnji izdaji revije Ognjišče. Skozi zgodovino so se spreminjali oblika in velikost ter tudi obseg revije. Danes je do omenjene revije mogoče dostopati na več načinov; preko interneta, vendar ni mogoče prebrati celotnih člankov, potem lahko revijo kupimo v »cerkvenih« prodajalnah, naročimo na dom ali jo imamo naročeno preko župnije.
Gradivo člankov iz rubrike Življenje nas uči smo poiskali v arhivu knjižnic Teološke fakultete in Univerzitetne knjižnice. Ker gre za vsebine, ki vsebujejo versko tematiko, gradivo ni vsesplošno dostopno.
V nalogi smo predstavili teorijo komuniciranja, Griceovo sodelovalno načelo in Leechevo vljudnostno načelo. V teoretičnem delu smo omenili še govorno dejanje ter podrobno opredelili besedilo in njegove značilnosti. Na podlagi teorije smo analizirali stalno rubriko Življenje nas uči revije Ognjišče. Na podlagi skupnih tem člankov iz let 2004 in 2014 smo analizirali zunanjo zgradbo, slogovni postopek in notranjo zgradbo. Ugotavljali smo, katero načelo vsebujejo izbrani članki. Opazovali smo razlike v zgradbi člankov med letoma 2004 in 2014.
Keywords: komuniciranje, besedilo, kohezija in koherenca, verska tematika, revija Ognjišče.
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 1773; Downloads: 165
Full text (1,17 MB) |
3. BIVANJSKA TEMA V IZBRANIH PRIPOVEDIH PETRA BOŽIČABarbara Srečković Žlak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu Bivanjska tema v izbranih pripovedih Petra Božiča sem raziskovala odtujenost Božičevih likov do sveta in splošnih družbenih norm, poiskala sem vzporednice z avtorjevim življenjem. Ugotavljala sem kakšen pomen ima smrt in ali je le ta rešitev. V vseh delih sem iskala pozitivne stvari, saj sem skušala dokazati, da si osebe želijo živeti in nekam spadati.
Analiza zajema naslednja dela Petra Božiča, ki sem se jih lotila po letnici nastanka: Beli šal (1954), Izven (1963), Na robu zemlje (1968), Jaz sem ubil Anito (1972), Zemlja (1976), Na njeni travi (1976) in Očeta Vincenca smrt (1979).
Moje ugotovitve so, da vsi liki hrepenijo po ljubezni in občutku pripadnosti, a jih v večini primerov definira že preteklost, ki jih tako zaznamuje, da ji ne morejo uiti. Kruta usoda jih čaka za vsakim vogalom, sami pa niso dovolj močni, da bi z lastno močjo to vez pretrgali in živeli naprej. Bivanjski problem oseb se kaže zaradi preteklosti, nadaljuje se tudi v sedanjosti. Osebe se nenehno soočajo s težavo, da nikjer ne morejo živeti. Ker so tako zaznamovane, uničijo še tiste lepe stvari, ki se jim ponudijo, saj jih enostavno ne znajo sprejeti. Ženski liki so tisti, ki glavnim osebam pomagajo, a ker tudi same niso dovolj močne, jih ne rešijo, ampak potonejo tudi one. V vseh analiziranih delih se močno čuti Božičeva težnja, da so vse osebe obsojene na propad že od samega začetka in da so vseskozi izgubljene.
Keywords: bivanjska tematika, eksistencializem, odtujenost, vloga oseb
Published in DKUM: 29.07.2016; Views: 2946; Downloads: 223
Full text (764,87 KB) |
4. Die Legende im literarischen Schaffen Gustave Flauberts und Joseph RothsMatjaž Birk, 2006, original scientific article Abstract: A legend in the literary work of Gustav Flaubert and Joseph Roth. The article discusses the characteristics of the actualisation of a legend as a literary form in Gustav Flaubert's story The Legend of Saint Julian the Hospitaller (1877) and in Joseph Roth's novel Tarabas (1934). The two authors used the genre characteristics of a legend combined with elements of fairy tale and mythical story-telling, intertwining them according to construction and deconstruction principles in the manner of parody and the grotesque. Both actualisations of legends are aesthetic attempts to go beyond the spiritual and ideological symptoms of the historical moment in which they appear.
Keywords: avstrijska književnost, francoska književnost, literarna zgodovina, primerjalna književnost, literarni vplivi, legende, pravljice, miti, religiozna tematika
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1558; Downloads: 48
 Link to full text |
5. LITERARNE TEME V ESEJISTIKI IZBRANIH DEL TOMA VIRKATina Radolič, 2014, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana esejistika Toma Virka. Prvi del naloge povzema teorijo eseja in hkrati razčlenjuje pojme, ki so pomembni za nadaljnjo analizo. Drugi del pa je posvečen interpretaciji in tematski delitvi esejistike Toma Virka. Med najbolj opazne tematske kroge novejše slovenske esejistike, kamor spada tudi esejistika Toma Virka, sodijo: književna vprašanja, eseji na temo kulture in umetnosti, eseji, ki obravnavajo bivanjsko problematiko itd.
Številni avtorji sodobne esejistike, med njimi tudi Tomo Virk, se obračajo na literarno ustvarjanje slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so s svojim delom zaznamovali slovenski prostor. Tomo Virk spada med tiste pisce, ki jih zanimajo predvsem avtorji v slovenskem literarnem kanonu. V svoje razmišljanje vključujejo teoretske predpostavke in zaključke, do katerih so prišli priznani slovenski ali tuji literarni zgodovinarji ter kritiki. Svoj predmet obravnavajo sistematično, pregledno, v esejistično pisanje se vriva strokovna terminologija, notranjeslogovno pa so usmerjeni k literarni kritiki in zgodovini.
Tomo Virk književna dela v izbranih esejih tolmači, primerja, ocenjuje ter krati poskuša prikazati svoj osebni vidik, ki je velikokrat drugačen od že uveljavljenih interpretacij. Delo poskuša predstaviti natančno in objektivno, v nekaterih esejih pa želi poudariti subjektivni vidik, in sicer takrat ko želi izpostaviti vprašanja, ki imajo za avtorja osebni pomen.
Za Virkove eseje so značilne osebne, bivanjske teme, in sicer takrat ko se avtor postavlja v razmerje do obravnavane problematike, o njej premišljuje s subjektivnega vidika in sebe postavlja v širši kontekst bivanjskih vprašanj. V ospredju Virkovih esejev pa je tudi tematika ustvarjanja slovenskih avtorjev.
Keywords: Tomo Virk, esej, slovenski esej, zgodovina eseja, tema in tematika, motiv
Published in DKUM: 20.06.2014; Views: 2540; Downloads: 224
Full text (797,16 KB) |
6. MALA PLASTIKA FRANCA BERNEKERJAPetra Zemljič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Franc Berneker je v generaciji slovenskih akademskih kiparjev, ki je bila kakovostno in slogovno neenotna, prvi prekinil z akademizmom ter svoj kiparski izraz obogatil s sočasnimi umetniškimi tokovi ter gibanji, hkrati pa kot sopotnik impresionistov in član kluba Sava bistveno prispeval k nastanku in uveljavitvi sodobne slovenske umetnosti.
Kiparski razvoj Franca Bernekerja se je začel na pragu 20. stoletja, ko je v konservativnem akademskem okolju umetnosti še prevladoval realističen kiparski izraz, ki je dobival vso podporo premožnih meščanov. Na dunajski akademiji je še vedno prevladoval akademski realizem, podprt z neobarokom, medtem ko očitnejši modernizmi niso bili dovoljeni, vendar je v delih nekaterih umetnikov vseeno mogoče opaziti odmeve novih sočasnih slogovnih tendenc: elemente secesije, simbolizma, socialnega realizma, novega klasicizma ter oblikovne in vsebinske poteze Rodinovega kiparstva.
Tudi pri analizi Bernekerjevega začetnega ustvarjanja lahko izluščimo prevladujoče vplive oziroma nove slogovne tendence, ki jim je kipar (ne)posredno sledil. Oblikovno, manj vsebinsko, se je preko močnega vpliva, ki ga je imel Rodin na sočasno evropsko kiparstvo, naslonil predvsem na Rodinovo kiparstvo Prav slikovita oziroma impresionistična modelacija, ki odseva notranje napetosti ter dinamiko figure in povzroča nemirno trepetanje svetlobe na površini ter tako bistveno razgiba figuro, je rodinovski princip, ki se ga je kipar vedno znova posluževal tako v portretih, kiparskih skupinah kot tudi spomeniških osnutkih.
Vendar pa umetnine jasno dokazujejo kiparjevo sposobnost ter umetniško avtonomnost, da ne sledi zgolj izbranemu slogovnemu izrazu, temveč tako tradicionalne kot moderne kiparske usmeritve podredi svojemu umetniškemu čustvovanju in ustvarja novo celoto. Bistvena značilnost, ki zaznamuje umetnika, je namreč tematika njegovih del. S svojim osebnim lirizmom (material je želel oživiti tako, da bi postal življenje, ki ga je sam videl) in s tem povezano mehko modelirano kiparsko formo, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu realizmu in se približal rodinovskemu izrazu.
Bernekerjevo malo plastiko le formalno opredeljujejo centimetri, bolj pa njena specifična tematika in plastična struktura, ki je edinstvena v vsakem materialu in obliki. Berneker je namreč v svojih malih plastikah izkoriščal nakopičeno znanje evropske kiparske tradicije in ga podredil svojim idejam ter kiparskemu izražanju.
Pomen male plastike v Bernekerjevem opusu vsekakor ni zanemarljiv, čeprav je kipar svoja najboljša dela ustvaril predvsem s portretiranjem različnih osebnosti. Portretiranju se je Berneker posvečal že od najzgodnejših študijskih let in tako ustvaril mnogo portretov, ki so v njegovem ustvarjalnem opusu najštevilčnejše zastopani. Prav v portretiranju je kontinuirano dokazoval svojo nesporno nadarjenost: prepoznamo ga lahko kot odličnega portretista s posluhom za upodobljeno osebo in njegovo notranje čustvovanje, hkrati pa je tudi oblikovno posegal po kiparskih novostih svojega časa. Ob Bernekerjevih portretih predstavljajo poetične kiparske skupine enega od vrhuncev njegovega ustvarjanja, s katerim je požel priznanje svojih sodobnikov in si utrdil svoje mesto v slovenskem kiparstvu.
Keywords: Franc Berneker, mala plastika, socialna tematika, Bernekerjeva melanholija in doživljanje sveta, simbolika in vtkanost osebnega pesimizma
Published in DKUM: 19.09.2013; Views: 2519; Downloads: 234
Full text (1,36 MB) |
7. MOTIVNOTEMATSKA ANALIZA IZBRANIH DEL HARUKIJA MURAKAMIJAMelita Račev, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Motivnotematska analiza izbranih del Harukija Murakamija temelji na analizi najpogostejših tem in motivov v proznem delu avtorja.
Uvodni del diplomske naloge obsega avtorjevo življenje in delo, opis fabul obravnavanih romanov: Divja jaga za ovco, Južno od meje, zahodno od sonca, Norveški gozd, Ljubi moj sputnik, Kafka na obali ter predstavitev zbirke kratkih zgodb Slon izginja.
V jedrnem delu je zajeta podrobna analiza temeljnih tem (tematika odnosov, tema prehoda, tema religije, tema spolnosti) in motivov (motiv smrti, motiv osamljenosti, izgubljenosti, odtujenosti, motiv tujih kultur, motiv sodobne japonske družbe). Predstavljeno je, kako se tematika in motivika odražata v delih ter kako se povezujeta z japonsko kulturo. Med kritiki je mogoče zaslediti, da avtorjev slog pisanja večkrat povezujejo z magičnim realizmom in postmodernizmom, zato sledi teoretičen oris obeh smeri ter na podlagi njunih značilnosti iskanje prvin v romanih ter v zbirki kratkih zgodb, ki je pri magičnem realizmu osredotočeno na kriterije A. B. Chanady, ki slednjega raziskuje v odnosu do fantastike, pri postmodernizmu pa na pojavnost ontološke dominante.
Zadnje poglavje zajema literarne oznake, ki se odražajo v Murakamijev slogu in potrjujejo pojavnost magičnega realizma, postmodernizma oziroma prisotnost drugih smeri.
V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve in opažanja celotnega diplomskega dela.
Keywords: Haruki Murakami, tematika, motivika, japonska kultura, magični realizem, postmodernizem.
Published in DKUM: 25.07.2012; Views: 2552; Downloads: 283
Full text (445,51 KB) |
8. Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka MöderndorferjaNuša Škalič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja je bilo zapisano na podlagi analize izbranih kratkoproznih besedil, ki jih je zbral in uredil eden najpomembnejših koroških zbirateljev folklornega gradiva, Vinko Möderndorfer. Namen dela je bil opredeliti teorijo ljudskih »malih literarnih zvrsti« (Kos, 1996, str. 155), kot so pravljice, pripovedke, basni, bajke, miti, legende, uganke, pregovori, reki ter anekdote. V obravnavi teme je bil cilj analizirati posamezne zgodbe ter jih glede na vsebino in formo razvrstiti v določeno literarno vrsto. V drugem delu je bil poudarek na tematiki in motiviki obravnavanih del, zadnji del pa je namenjen opisu koroških bajeslovnih bitij. Metode dela so izbrane glede na vrsto diplomskega dela, ki je teoretično. Pri opisovanju bajeslovnih bitij in teoriji kratkoproznih besedil so bile hipoteze preverjene z uporabo deskriptivne metode dela, v sklepnem in teoretičnem delu ter v sami analizi del s primerjanjem dejstev s pomočjo komparativne metode, metoda analize in sinteze pa je bila uporabljena pri analiziranju in povzemanju izbranih koroških zgodb. Vse te raziskovalne metode so pripeljale do naslednjih rezultatov: kratke zgodbe so ljudskega značaja, saj so se prenašale iz roda v rod. Vseh zbranih in analiziranih zgodb je sto ena; dvaindvajset je pravljic, triindvajset bajk in bajeslovnih pripovedk, devet legend ter sedeminštirideset pripovedk. Pripovedi so po poglavjih razvrščene glede na tematiko in motiviko vsebine, veliko jih je vezanih na temo smrti, vero v onostranstvo, mitološka bitja ipd., nekaj pa jih ima tudi pravljične in živalske motive. Nekatera besedila so zelo poznana, priljubljena so tudi pri otrocih, saj jih obravnavajo v šolah. Na Koroškem so značilna bajeslovna bitja, ki so predstavljena glede na mesto, ki jo zasedajo v duhovnem izročilu, razvrščena pa so po tipologiji, karakteristiki in vlogi, ki jo imajo v različnih motivih in vsebinah.
Keywords: Vinko Möderndorfer, kratkoprozna besedila, koroške ljudske zgodbe, analiza besedil, tematika zgodb, bajeslovna bitja.
Published in DKUM: 06.02.2012; Views: 3333; Downloads: 661
Full text (2,04 MB) |
9. Tematska analiza romana Doktor ŽivagoVerica Jurak, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira zgodovinsko in ljubezensko tematiko, umetnika ter temo umetnost v romanu Doktor Živago rusko-sovjetskega avtorja Borisa Leonidoviča Pasternaka, dobitnika Nobelove nagrade za literaturo.
Podlaga zgodovinskega romana je viharno obdobje rusko-sovjetske zgodovine, ki ga zaznamujejo ruska revolucija leta 1905, prva svetovna vojna, februarska in oktobrska revolucija, socializem v Sovjetski zvezi, epilog romana pa se nanaša na drugo svetovno vojno in prva leta po njej. Roman blati oktobrsko revolucijo, naperjen je proti socialističnemu režimu, kar je pogojevalo Pasternakovo izključitev iz Zveze sovjetskih pisateljev, zahtevo avtorjevega izgona iz države in pisateljevo odpoved Nobelovi nagradi. V ljubezenskem romanu je ljubezenska tematika večplastna: izstopa ljubezensko razmerje med moškim in žensko, ki v odnosu glavnega junaka do Lare preraste v simbol ljubezni do domovine, prisotna je ljubezen med polbratoma, vidna je tudi sinova ljubezen do matere. Glavni junak romana o umetniku je veliki pesnik Jurij Živago, čigar biografija je prozni del romana, njegova pesniška zbirka pa se nahaja v zadnjem poglavju romana. Umetnik v nevezanem delu razvija temo umetnost ter je glasnik ideje umetnosti v funkciji nesmrtnosti. Skozi omenjene teme je analizirana tudi avtobiografskost delno avtobiografskega romana, ki se odraža v številnih ujemanjih biografskih podatkov glavnega junaka in avtorja, za razumevanje romana je zlasti pomembno spoznanje, da je Jurij Živago duhovni alter ego Borisa Pasternaka.
Keywords: Boris Leonidovič Pasternak, Doktor Živago, sovjetska proza, zgodovinska tematika, ljubezenska tematika, tema umetnost, avtobiografskost.
Published in DKUM: 17.03.2011; Views: 6657; Downloads: 533
Full text (510,41 KB) |
10. KRATKA PROZA POLONE GLAVAN IN ANDREJA BLATNIKATomaž Kurež, 2010, undergraduate thesis Abstract: Minimalistične kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zaokrožajo temeljne lastnosti postmoderne dobe, hkrati pa ji dodeljujejo samosvoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika je sestavljeno iz motivno-tematskih analiz posameznih kratkih zgodb, začenši z zbirko Gverilci Polone Glavan, nadaljuje pa se s štirimi zbirkami Andreja Blatnika: Biografije brezimenih, Šopki za Adama venijo, Menjave kož in Zakon želje. Iz podrobnih posameznih analiz je ugotovljeno, da vsebujejo kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zgradbene elemente splošnih lastnosti kratke proze slovenske literarne postmoderne, kot tudi dejstvo, da kaotična metafizika Polone Glavan ni splet naključnih dejavnikov, ampak temeljno odseva prikrito obsesijo minevanja, ponavljajočih se življenjskih vzorcev in osebnostne, socialne ter kulturne identitete. Prav tako je izpostavljeno in ugotovljeno dejstvo, da se literarni ustroj Blatnikovega ustvarjanja spreminja iz zbirke v zbirko; temeljne spremembe razvojnega toka se kažejo v tematiki zgodb in skozi razločevalne tipološke elemente literarne postmoderne (modernizem, postmodernizem, minimalizem in intimizem).
V pričujočem diplomskem delu je prav tako ugotovljeno, da so Blatnikove literarne osebe v svoji eksistenci podrejene nenehnemu iskanju cilja, ki bi osmislil njihovo bivanje, prav tako je podano tudi dejstvo, da je kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika sestavljena iz treh sestavin, ki zaokrožajo bistvo eksistencialne tematike: iz (anti)junakov kot nosilcev nekega cilja, iz sveta, ki ima pomen eksistence brez pravega smisla, junaki pa poskušajo v njem doseči identiteto bivanja in bistva ter iz bistva, smisla, metafizične biti, ki se reproducira v junakovih ciljih in katerim je treba prilagoditi bivanje.
Keywords: postmoderna, slovenska kratka proza, kratka zgodba, minimalizem, motiv, tema, eksistencialna tematika, literarne osebe, tipološki elementi, Polona Glavan, Andrej Blatnik.
Published in DKUM: 04.01.2011; Views: 4731; Downloads: 1157
Full text (879,08 KB) |
