1. Primerjalna analiza interpretacije televizijskih/radijskih osebnosti (govorni in vsebinski vidik) : diplomsko deloArnej Ivkovič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo neknjižno besedje voditeljev pri vodenju oddaj na nacionalni in komercialni televiziji ter njihovo uporabo retoričnih sredstev prepričevanja. V teoretičnem delu je najprej predstavljena kratka zgodovina televizije in televizija kot medij. Sledi predstavitev delitve televizijskih postaj, televizijskih formatov in žanrov ter predstavitev voditelja kot medijske osebnosti. Posebno poglavje smo namenili slovenskemu jeziku, kjer se osredotočamo na njegovo delitev na podlagi zvrstnosti, na stilno vrednost besed, diskurzne označevalce in jezik družbenih omrežij. Teoretski del zaključimo s poglavjem o retoriki. V empiričnem delu najprej podrobneje predstavimo vsako izmed televizijskih oddaj in njihove voditelje. V tem delu predstavimo tudi analizo, s katero smo raziskovali katere socialne zvrsti, stilno zaznamovane besede, diskurzne označevalce, neprimerne besede in katero besedje družbenih omrežij se pojavi v govoru televizijskih voditeljev ter katera retorična sredstva ti uporabljajo pri samem vodenju oddaj. Rezultati analize opozarjajo na nekatere napake in nepravilnosti, ki se pojavijo v govoru televizijskih voditeljev med samim vodenjem oddaje, hkrati pa so lahko različnim televizijskim kot tudi radijskim voditeljem v pomoč za izboljšanje njihovega besedišča in priprave na oddajo. Ključne besede: televizijski voditelji, javna televizija, komercialna televizija, neknjižno besedje, retorična sredstva prepričevanja Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1078; Prenosov: 146 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Stališča do oglaševanja na televiziji in internetuJana Kocbek, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se osredotočila na temo diplomskega projekta: na oglaševanje in stališča. Na začetku sem definirala pojme v zvezi z oglaševanjem, predstavila zgodovino oglaševanja po svetu in v Sloveniji, navedla cilje oglaševanja in v nadaljevanju predstavila oglaševalske medije. Nekoliko bolj sem se posvetila najbolj razširjenima medijema: televiziji in internetu. Nato sledi predstavitev notranjih dejavnikov posameznika in njihova povezava z oglaševanjem. Teoretični del projekta se zaključi s predstavitvijo stališč in predstavitvijo, v kakšen odnosu so stališča in oglaševanje.
V drugem, empiričnem delu, sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotavljala sem, kakšen odnos in kakšna stališča imajo odjemalci do oglaševanja na televiziji in internetu. Zastavila sem si tri hipoteze, vse tri sem tudi potrdila. Z izvedeno raziskavo sem ugotovila, da se odjemalcem oglasi na televiziji in internetu zdijo varljivi. Njihova splošna stališča do oglaševanja na televiziji in internetu so dokaj negativna, vendar se za nakup izdelka oz. storitve vseeno velikokrat odločijo na podlagi oglasa. Ključne besede: Oglaševanje, stališča, psihologija, mediji, televizija, internet Objavljeno v DKUM: 18.11.2020; Ogledov: 841; Prenosov: 104 Celotno besedilo (913,17 KB) |
3. Pomen licenčnih oddaj za slovensko televizijo : diplomsko deloNika Lešnik, 2019, diplomsko delo Opis: Predmet diplomskega dela so licenčne oddaje na slovenski televiziji, ki so bile primerjane z oddajami lastne produkcije. Predstavljene so razlike med licenčnimi oddajami, ki so predvajane na javni televiziji, in oddajami, ki so predvajane na komercialnih televizijah v slovenskem prostoru. Podrobneje je analizirana licenčna oddaja MasterChef Slovenija, ki je primerjana z dvema različicama te oddaje: prva je originalna britanska MasterChef UK, druga pa najbolj predvajana in najbolj znana širom sveta ameriška MasterChef U.S. Različne ugotovitve, tako iz teoretičnega kot tudi iz empiričnega dela, so podkrepljene z odgovori iz intervjuja, ki je bil opravljen s kreativnim producentom oddaje MasterChef Slovenija Martinom Leskovškom. Ključne besede: televizija, licenčne oddaje, TV-produkcija, MasterChef Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 1658; Prenosov: 228 Celotno besedilo (782,00 KB) |
4. Primerjalna analiza makedonskega in slovenskega TV jutranjega programaKarolina Altiparmakova, 2018, diplomsko delo Opis: V današnjem času se predvajajo najrazličnejše televizijske oddaje, med njimi so tudi jutranje oddaje in v njihovem sklopu tudi informativne oddaje. Ustvarjalci sestavljajo oddaje tako po strukturi kot tehnični, scenski plati, da bi nivo predvajane oddaje zadovoljil občinstvo in dosegel ustrezno kakovost. V različnih državah po svetu pripravljajo televizijske oddaje na podoben način s specifikami okolja, kjer oddaja nastaja. Zato je zanimiva primerjava jutranjega televizijskega programa na javnih servisih v Sloveniji in Makedoniji. V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili na celoten opis in analizo pri izvajanju makedonske in slovenske televizijske jutranje oddaje ter razlike in podobnosti pri izvajanju takšne oddaje v obeh državah. V teoretskem delu smo se osredotočili na opis jutranje TV oddaje, javni nastop, produkcijo, tehnične značilnosti oziroma scenografijo, kamere, osvetlitev in grafiko, kakor tudi na distribucijo.
Ugotovitve teoretskega dela bomo podprli z analiziranjem obeh jutranjih TV oddaj oziroma makedonske in slovenske jutranje oddaje. Ključne besede: televizija, jutranja oddaja, produkcija, javni nastop, televizijski tim, distribucija Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1210; Prenosov: 103 Celotno besedilo (2,41 MB) |
5. |
6. Analiza govora voditeljev v razvedrilnih oddajah na TV CeljeAnja Zakošek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali govor voditelja razvedrilne oddaje na TV Celje. Proučili smo strokovno literaturo o razvoju televizije in predstavili lokalno TV Celje. Opredelili smo socialne zvrsti slovenskega jezika in slovensko pravorečje. V empiričnem delu smo analizirali govor voditelja razvedrilne oddaje Top Music. Izpostavili smo odstopanja od knjižne norme na ravni glasoslovja, uporabo mašil, rabo prevzetih besed, izgovarjavo predlogov s/z in v ter najpogostejše skladenjske prvine celjskega pokrajinskega pogovornega jezika. Ugotovili smo, da govorec ni uporabljal knjižnega jezika. Raziskav o govoru v celjskih medijih je malo, zato pričujoča analiza izbranih ravni jezika prispeva k nadaljnjim raziskavam jezikovne usposobljenosti TV-voditeljev. Ključne besede: lokalna televizija, razvedrilna oddaja, govor v medijih, voditelji, Televizija Celje Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1626; Prenosov: 195 Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. Analiza dostopa videovsebin v SlovenijiJure Pokeržnik, 2018, diplomsko delo Opis: Razlike med standardno televizijo in spletnimi platformami so vse bolj zamegljene.
Videovsebine lahko spremljamo prek različnih naprav. Pametni televizorji nam omogočajo
spremljanje različnih tipov vsebin, tudi video na zahtevo. Med zelo popularne tuje spletne
platforme spada YouTube, med slovenske pa TViN in Voyo. Uporabnikom sta pri spletnih
platformah najpomembnejša takojšnji dostop in preprosta uporaba. V Sloveniji veliko
uporabnikov prenaša vsebine s piratskih strani, saj so brezplačne, dostop pa je hiter.
Piratstva ni nujno preganjati, temveč uporabnikom ponuditi lažje in legalne poti do vsebin, če te ne obstajajo. Ključne besede: video na zahtevo, videoplatforme, televizija, dostopnost videovsebin, piratstvo Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1130; Prenosov: 171 Celotno besedilo (1,73 MB) |
8. Televizija kot dejavnik v otrokovem razvojuSamanta Železen, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali medije in predvsem televizijo kot pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
Mediji so dandanes prisotni povsod. So del našega vsakdanjika in jih srečamo na vsakem koraku. Tudi predšolski otroci se z mediji srečujejo vsak dan; doma, na poti v vrtec, v vrtcu itd. Otroci se srečujejo z različnimi junaki, ki jim predstavljajo jim vzor in se poistovetijo z njimi. Gledajo različne risanke, programe, oddaje, pri tem pa je zelo pomembna vloga staršev in vzgojiteljev. Starši in vzgojitelji lahko veliko pripomoremo k temu, da nadzorujemo vsebine, ki jih otroci gledajo, gledamo televizijo z njimi, se z njimi pogovarjamo, jih spodbujamo in poskušamo najti čim več pozitivnih vplivov televizije, so pa vsekakor prisotni tudi negativni vplivi. V diplomski nalogi smo želeli raziskati in ugotoviti, na katera področja vpliva televizija, zakaj otroci gledajo televizijo in kako razumejo gledane oddaje, seznaniti se z negativnimi in pozitivnimi vplivi televizije, ugotoviti, kako televizija prispeva k razvoju nasilja in agresije predšolskega otroka, ter raziskati, kako starši in vzgojitelji lahko pripomorejo k temu, da predšolski otrok televizije ne gleda prekomerno in kako mu omejiti gledanje televizije. V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako televizija vpliva na razvoj predšolskega otroka. Zastavili smo si šest hipotez, in sicer: predšolski otroci anketiranih staršev v povprečju gledajo televizijo največ 2 uri na dan, predšolski otroci anketiranih staršev si pogosto zaželijo igrače in druge stvari iz oglasov, ki jih zasledijo po televiziji, anketirani starši svojim predšolskim otrokom postavijo omejitve in pravila o gledanih televizijskih oddajah, predšolski otrok posnema junake, ki jih vidi po televiziji, pretirano gledanje televizije ima negativen vpliv na zdravje predšolskih otrok in predšolski otroci anketiranih staršev po televiziji največkrat gledajo risanke. Ključne besede: mediji, televizija, predšolski otrok, oglaševanje, otrokov razvoj Objavljeno v DKUM: 12.03.2018; Ogledov: 1580; Prenosov: 249 Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Zaznavanje napak v podnapisih v transportnem toku digitalne televizijeTimi Lah, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo predstavili tehnologije digitalne televizije preko različnih medijev (prizemna televizija, satelitska televizija, IPTV ...). Razčlenili bomo transportni tok digitalne televizije in podali različne formate podnapisov, ki se danes uporabljajo v praksi. V nadaljevanju se bomo poglobili v delovanje optične prepoznave znakov na nivoju knjižnice Tesseract OCR in spoznali različne postopke identifikacije jezika besedila. V sklepnem delu magistrske naloge bomo sestavili programsko opremo, ki bo iz toka digitalne televizije izločila vse sledi podnapisov in prepoznala jezik posamezne sledi. Ključne besede: digitalna televizija, IPTV, optična prepoznava znakov, podnapisi, identifikacija jezika Objavljeno v DKUM: 06.03.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 137 Celotno besedilo (8,17 MB) |
10. Procesiranje vsebin elektronskega programskega vodiča digitalne televizijeMitja Sekavčnik, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo digitalno televizijo in predhodnice le-te. Posebej se osredotočimo na IP televizijo. Pričakujemo, da se bo v nekaj letih število kanalov na televiziji precej povečalo. Slabost tega je, da uporabnik pri brskanju vsebin izgubi veliko časa, težava je tudi s preglednostjo vsebin. V delu razvijemo vtičnik za multimedijski center, ki obdela vsebine glede na uporabnikove želje in vrne rezultate, ki ustrezajo ključnim besedam. Uporabnik med zadetki izbere njemu ustrezno vsebino. Ključne besede: digitalna televizija, IPTV, elektronski programski vodič, storitev Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 1546; Prenosov: 105 Celotno besedilo (3,16 MB) |