| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Telesno kaznovanje otrok: nenapisana pravica odraslih?
Maja Ščančar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati prisotnost telesnega kaznovanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev glede tega. V teoretičnem delu smo opisali fizično nasilje, telesno kaznovanje, kaznovanje skozi zgodovino ter kaznovanje v postmoderni družbi. Predstavljeni so tudi pravni vidiki telesnega kaznovanja in posledice. Vključene pa so tudi različne tuje raziskave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 100 staršev predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec v Murski Soboti. Vprašanja v anketi so bila osredotočena na miselnost staršev o pravici do telesnega kaznovanja. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko in obdelali z deskriptivno statistiko, predstavljeni pa so v tabelah in grafih. Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda. Ugotovljena je bila prisotnost telesnega kaznovanja, vendar v primerjavi s preteklostjo v manjšem deležu. Starše smo povprašali, ali so bili v otroštvu telesno kaznovani in če se tega poslužujejo tudi pri svojih otrocih, kakšne kazni se najbolj poslužujejo in kdaj se jim zdi sprejemljivo telesno kaznovati svoje predšolske otroke. Vključeni in citirani so tudi komentarji anketiranih staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, telesno kaznovanje, fizično kaznovanje, nasilje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 601; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (862,24 KB)

2.
DISCIPLINIRANJE OTROK
Sanja Gorjup, 2015, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino smo priča tehnikam discipliniranja otrok, ki so tesno povezane s telesnim kaznovanjem kot edino obliko discipliniranja. Dobro poznana špartanska vzgoja je temeljila na zelo krutih telesnih kaznih in verjeli so, da le tako otrok postane telesno odporen. Slabotne in pohabljene otroke so vrgli zverem. Tudi naši dedi in babice kot otroci niso imeli kaj dosti pravic, v 19. stoletju je še veljala krščanska vzgoja in kaznovanje otrok je bilo uveljavljeno v vseh šolah, palica je bila tako rekoč povsod, kjer so bili otroci. Otrok je človeško bitje, zato ima enake pravice kot odrasel človek. Ker pa sam ne more skrbeti za svoje pravice, mu mora pravo nuditi večjo varstvo, kadar pride do kršitev le-teh. Danes zaščito otrok zagotavlja Svet Evrope, ki sledi ciljem Konvencije o otrokovih pravicah, ter Evropsko sodišče za človekove pravice. Od države do države se pogled na telesno kaznovanje otrok razlikuje. Nekatere dovoljujejo uporabo sile pri discipliniranju svojih otrok, druge postavljajo omejitve, kdaj in v katerih primerih je dovoljena uporaba telesnega kaznovanja kot vzgojnega ukrepa. Pri nas nimamo enotnega zakona, ki bi celovito rešil ali pa vsaj določil meje discipliniranja otrok, kot je to storila Kanada. Veliko staršev meni, da država nima pravice posegati v njihovo pravico vzgajati otroke v skladu s svojim prepričanjem. Nekateri celo verjamejo, da je klofuta vzgojna in da jim nihče ne more predpisovati načina vzgoje lastnih otrok.
Ključne besede: discipliniranje otrok, telesno kaznovanje, Konvencija o otrokovih pravicah, Družinski zakonik, starševska pravica.
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 1037; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (700,22 KB)

3.
OTROKOVE PRAVICE IN PRAVNI VIDIKI TELESNEGA KAZNOVANJA OTROK SKOZI ZGODOVINO
Rok Šatur, 2011, diplomsko delo

Opis: Otroci skozi zgodovino niso uživali nobenih pravic. Od antike do danes so se pravice otrok sicer nekoliko spreminjale, glavno vodilo vzgoje otroka pa je kljub vsemu bilo telesno kaznovanje. Šele v 20. stoletju so se pojavile prve težnje o ureditvi otrokovih pravic kot posebne skupine, najprej z Ženevsko deklaracijo o otrokovih pravicah iz leta 1924, še posebej pa z Deklaracijo o otrokovih pravicah iz leta 1959. Po tem dokumentu so nekatere države vzele pravice otroka pod drobnogled in jih uredile v svoji notranji zakonodaji. Največji preboj v ureditvi pravic otroka pa je bil dosežen s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki podrobno ureja pravice otroka, hkrati pa ustanavlja Odbor za otrokove pravice, nadzorni organ nad izvajanjem konvencije, kateremu so države pogodbenice dolžne poročati o doseženih ukrepih. Odbor podaja tudi sklepne ugotovitve na ta poročila ter daje priporočila za izboljšanje ali sprejetje novih ukrepov glede pravic otrok. S tem dokumentom, ki je mednarodnopravno zavezujoč, se je nivo otrokovih pravic zelo izboljšal, tudi v Republiki Sloveniji. Konvencija pa si prizadeva tudi za odpravo telesnega kaznovanja otrok, kar ji je v mnogo državah tudi uspelo, velik premik na tem področju pa je bil dosežen tudi v Republiki Sloveniji, z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je definiral tudi fizično obliko nasilja v družini, v bližnji prihodnosti pa naj bi začel veljati Družinski zakonik, ki izrecno prepoveduje telesno kaznovanje otroka. Tako so se v zadnjih dvajsetih letih, po zaslugi Konvencije o otrokovih pravicah, pravice otrok zelo izboljšale, vse več držav pa odpravlja tudi telesno kaznovanje.
Ključne besede: Ženevska deklaracija o otrokovih pravicah 1924, Deklaracija o otrokovih pravicah 1959, Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah 1989, Odbor za otrokove pravice, telesno kaznovanje, odprava telesnega kaznovanja
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 3208; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici