Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali problematiko poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu policistov. Poiskali smo podatke o glavnih razlogih za nastanek poškodb in opisali načine preprečevanja le teh. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše poškodbe, tako akutne kot krončne, in opisati primerne vaje, s katerimi lahko mišično-skeletne poškodbe preprečimo. Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da je bilo v obdobju med 2005 in 2006 531 policistov žrtev raznih poškodb. Od tega je bilo 514 moških (96,8%) in 17 žensk (3,2%). Daljši delovni staž je bil povezan z manjšo stopnjo ogroženosti (Krope, 2012). Lažje telesne poškodbe predstavljajo večino poškodb pri policistih. Zelo malo raziskav preučuje poškodbe pri policistih, ki se ne končajo s smrtjo. Iz poročil v obdobju med leti 2012 – 2015 so lahke poškodbe predstavljale več kot 73% vseh poškodb. Med najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri policistih sodijo: odrgnine, ureznine, udarci in zvini. Medtem ko so odrgnine, ureznine in udarci odvisni predvsem od ustrezne opreme in okoliščin, v katerih se policist znajde, so zvini ena od poškodb, ki jih lahko preprečimo z ustrezno telesno vadbo. Da bi nesreče in poškodbe pri delu uspešno preprečiti, je potrebno poznati vzroke za njihov nastanek. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na mišično-skeletne poškodbe, ki nastanejo kot posledica dela in na to, kako jih preprečimo s pomočjo telesne vadbe. Opisali smo tudi problem kronične bolečine in vzroke, zaradi katerih se ta najpogosteje pojavi pri policistih. Navedli smo nekaj preventivnih vaj za odpravljanje bolečin v spodnjem delu hrbta, ki so najpogostejša kronična poškodba policistov. Ukrepi, ki smo jih opisali so tako preventivni (preprečujejo nastanek poškodb) kot korektivni (delujejo kot kurativa že nastalih poškodb).
Keywords: policisti, poškodbe pri delu, preventiva, telesna vadba, kronične bolečine, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.02.2024; Views: 477; Downloads: 99
Full text (754,04 KB)

Abstract: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Keywords: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Published in DKUM: 05.05.2021; Views: 1347; Downloads: 223
Full text (996,83 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu Šport in staranje smo opredelili relevantnost in koristnost telesne aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju človeka. Ker tekom procesa staranja pride do sprememb v sestavi telesa, in posledično do upada gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter razvoja raznih bolezenskih stanj, ko smo jih tudi opisali, smo se osredotočili na izbiro, vrsto, obseg in intenzivnost telesnih aktivnosti, ki jih lahko izvajajo starejši ljudje. Poudarili smo dejavnike tveganja pri posameznih oblikah športa in predstavili ustrezne preventivne ukrepe pred začetkom izvajanja telesne dejavnosti. Nismo se usmerili samo na fizično pripravljenost, temveč tudi na mentalno ravnovesje, saj sta dobra telesna in duševna moč bistvenega pomena za zdravje starejšega človeka. Življenjski slog starostnika smo preučili v povezavi s pravilno prehrano, gibanjem in dobrim spancem. Pri športnem udejstvovanju starejših ne govorimo več o tekmovalnosti, ampak smo v prvi vrsti izpostavili vpetost v družabne stike znotraj telesno dejavnih skupin in predstavili vsesplošni slovenski projekt Šole zdravja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo z uporabo deskriptivne metode preučili odnose, procese ter dejstva že objavljene literature. Z metodo komplikacije smo uporabili navedke drugih avtorjev. Podobna ali različna dejstva, pojave in procese smo primerjali s komparativno metodo. Rezultati: Ugotovili smo, da so aktivni starostniki, ki se poleg gibanja zavedajo tudi pomena primerne prehrane, zdravega spanca in vzdrževanja socialnih stikov, telesno in duševno stabilnejši v primerjavi s tistimi, ki so neaktivni, nesocialni in neozaveščeni o načinu prehranjevanja ter imajo pomanjkanje spanca. Diskusija in zaključek: S staranjem se človek sooča s številnimi spremembami, kot so fizične, psihične, socialne ali vedenjske spremembe. Nastanek nekaterih bolezni v starosti omejuje zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Kvalitetnejši in aktivnejši proces staranja je moč doseči s skrbjo za lastno telesno in duševno zdravje.
Keywords: gerontologija, staranje, starostniki, bolezni, telesna aktivnost, vadba, prehrana
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 1754; Downloads: 310
Full text (2,59 MB)

Abstract: Izhodišče in namen: Sloveniji lahko posledicam arterijski hipertenziji pripišemo od 2400 do 4500 smrti. Namen raziskave je bil ugotoviti v kolikšni meri je prisotna arterijska hipertenzija med neprofesionalnimi športniki ter ugotoviti njihov življenjski slog. Raziskovalna metodologija: Raziskovalni vzorec je zajemal 92 anketiranih od tega je bilo 71 moških in 21 žensk. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da več kot polovica (71%) anketirancev meni, da imajo športniki rekreativci, ki imajo povišan krvni tlak, večjo možnost akutnega miokardnega infarkta ob telesni dejavnosti, kot tisti, ki težav s krvnim tlakom nimajo. 58 (63%) anketiranih poleg telesne aktivnosti občasno upošteva tudi druge dejavnike zdravega življenjskega sloga. Načela zdravega življenjskega sloga vedno upošteva polovica (29%) anketiranih. Glede obvladovanja postopkov oživljanja se je 42% anketiranih ocenilo z dobro (3) oceno, medtem, ko se je z oceno odlično (5) ocenilo 3% anketiranih. Diskusija in zaključek: Z redno telesno aktivnostjo in zdravim življenjskim slogom pripomoremo k uravnavanju krvnega tlaka, ki ima velik pomen pri srčno-žilnih bolezni prav tako izboljšuje psiho-fizične sposobnosti. Z raziskavo smo ugotovili, da bi bilo smiselno uvesti tečaje iz nudenja prve pomoči in uporabe AED v športnih klubih in društvih, kajti nenadni srčni zastoj je pogost tudi na športnih prizoriščih.
Keywords: telesna vadba, krvni tlak, športnik, nenadna srčna smrt, življenjski slog.
Published in DKUM: 15.03.2019; Views: 1699; Downloads: 173
Full text (644,26 KB)

Abstract: Diplomsko delo telesna vadba v nosečnosti je empirično delo. Namen naloge je bil raziskati telesno vadbo v času nosečnosti in opraviti raziskavo, ki nam je podala rezultate o telesni aktivnosti nosečnic. V teoretičnem delu smo predstavili telesno vadbo v nosečnosti, športne aktivnosti, ki so za nosečnico primerne, vadbo po trimesečjih, intenzivnost in količino vadbe in vodeno telesno vadbo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili z kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 žensk, ki so bile noseče ali pa so že rodile. Pri anketi smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer anketo, ki je bila sestavljena iz vprašanj zaprtega tipa. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ženske v večini zavedajo pomembnosti telesne vadbe v nosečnosti in jo zato tudi izvajajo.
Keywords: nosečnost, nosečnica, telesna vadba, športna aktivnost
Published in DKUM: 06.10.2015; Views: 3660; Downloads: 797
Full text (443,63 KB)