| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Osnovnošolci in debelost
David Osterc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji smo priča epidemiji debelosti otrok. Živimo v tako imenovanem ˝debelilnem okolju ˝, v katerem je prevelik vnos hrane v telo in majhna poraba energije oz. zaužite hrane. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke debelosti pri osnovnošolcih, njihov odnos do telesne dejavnosti in do zdrave prehrane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 91 anketiranih učencev od 5.-9. razreda osnovne šole. Sodelovalo je 51 deklic in 40 fantov. Podatke smo analizirali in predstavili s programom Microsoft Excel ter jih predstavili opisno in z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko učencev ima prekomerno telesno maso in koliko učencev ima probleme z debelostjo. Ugotovili smo, da so učenci, ki hodijo v višje razrede bolj težki ter imajo zato zvišan ITM od učencev, ki hodijo v nižje razrede. Velika večina učencev ima primerno telesno maso glede na starost in telesno višino, se pravilno prehranjujejo ter se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava nam je pokazala, da so zbrani podatki, zelo dobri in kažejo smernice izboljšanja na področju osnovnošolcev in debelosti. Vendar še velja vztrajati naprej pri zdravstveni vzgoji učencev o pomenu zdrave prehrane in pomenu telesne dejavnosti.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, telesna dejavnost, zdravstvena vzgoja, telesna masa.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 359; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (760,03 KB)

2.
Uporaba interneta, spletnih socialnih omrežij in prekomerna telesna teža med mladimi v sloveniji
Tjaša Krošelj, 2018, magistrsko delo

Opis: Povzetek V pričujoči magistrski nalogi smo preučili odnos med pogostostjo uporabe interneta in pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij ter prekomerno telesno težo in pomanjkanjem telesne dejavnosti pri mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na opredelitev osnovnih pojmov, kot so mladi, množični mediji, prekomerna telesna teža in prosti čas. S pomočjo statistik o uporabi interneta ter spletnih socialnih omrežjih smo predstavili vlogo novih medijev v življenju mladih. Predstavili smo tudi enega od perečih težav današnje družbe, in sicer prekomerno telesno težo pri mladostnikih. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med pogostejšo rabo interneta in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti ter med pogostejšo rabo spletnih socialnih omrežij in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti. Zastavljene hipoteze smo oblikovali na podlagi znanstvene literature in jih v empiričnem delu, s pomočjo podatkov raziskave Mladine 2010, tudi analizirali. Rezultati so pokazali, da pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo niti s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Prav tako pa pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo ali zmanjšanjem pogostosti telesne dejavnosti. To nakazuje na kompleksnost povezave. Eden izmed razlogov za takšne rezultate je tudi ta, da mladi internet in spletna socialna omrežja uporabljajo z določenim namenom, lahko je to zabava ali klepet, zato niso toliko pozorni na oglase nezdrave hrane in pijače. Oglaševanje tako ne vpliva na višji indeks telesne mase. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi promociji zdravega življenja in povečanega gibanja v šolah kar morda tudi vpliva na mlade v Sloveniji. Poraja se vprašanje, ali bi z novejšimi podatki o uporabi interneta in spletnih socialnih omrežij pri mladih v Sloveniji bili rezultati drugačni.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, prekomerna telesna teža, telesna dejavnost, Mladina 2010.
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 469; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (800,25 KB)

3.
Športna dejavnost in telesna teža učencev v Prekmurju
Sonja Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Ključne besede: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Spodbujanje telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij v Prekmurju
Evelina Raduha, 2017, magistrsko delo

Opis: Za človeka je gibanje zelo pomembno od rojstva do smrti. Pri otroku je nepogrešljiv tudi razvoj motoričnih sposobnosti, tako za gibanje kot za celotni razvoj. Pri starejšem človeku ohranjanje motoričnih sposobnosti pomeni, da imajo kvalitetnejše in neodvisnejše življenje. Namen raziskave je raziskati stališče ljudi do telesne aktivnosti in predstaviti pomen telesne aktivnosti za zdravje vseh generacij.
Ključne besede: telesna aktivnost, telesna dejavnost, spodbujanje, promocija, zdravje.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 769; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (939,78 KB)

5.
Povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo učencev 2. in 3. triletja
Darko Pepevnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Ključne besede: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 694; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (126,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Odnos mladostnikov do zdrave prehrane in telesne aktivnosti
Darinka Senica, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekovo največje bogastvo ter prvina kakovosti življenja. Za zdravo življenje je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in smo redno telesno aktivni, ne glede na to v katerem starostnem obdobju smo. V obdobju mladostništva sta zdrava prehrana in telesna dejavnost še kako pomembni, saj vplivata na psihični in fizični razvoj mladostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kako se mladostniki prehranjujejo oziroma kakšen odnos imajo do zdrave prehrane in telesne aktivnosti. Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično in opisno s pomočjo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. V raziskavo je bilo zajetih 100 mladostnikov, ki obiskujejo srednje šole na Koroškem. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so mladostniki ozaveščeni glede zdravega načina prehranjevanja in redne telesne aktivnosti. Največ informacij pridobijo od medicinskih sester in učiteljev na šoli. Kljub temu so rezultati tudi pokazali, da so mladostniki redno aktivno dejavni le v šoli in sicer največkrat pri športni vzgoji. Sklep:Podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, nam povedo, da se mladostniki zavedajo, da je zdrav način življenja za njih najboljši. Glede zdravega življenjskega sloga so dovolj informirani, rabijo pa le malce več spodbude pri telesni aktivnosti. Družina naj skupaj preživlja prosti čas, ki naj ga zaznamujejo športne aktivnosti in skupna priprava hrane.
Ključne besede: Mladostnik, zdrava prehrana, telesna dejavnost, medicinska sestra
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 1511; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG MLADOSTNIKOV IN VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA
Ruža Pandel Mikuš, 2016, specialistično delo

Opis: Uvod: Zdrav življenjski slog predstavlja vzorec vedenja posameznika, ki omogoča ohranjanje in krepitev lastnega zdravja. Dejavnikov, ki ga oblikujejo, je veliko, najpomembnejši pa so zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in izogibanje dejavnikom tveganja (kajenje in zloraba alkohola). Namen: Namen dela je bil predstaviti elemente zdravega življenjskega sloga mladostnikov in opredeliti vlogo kliničnega dietetika pri krepitvi zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z delom smo želeli oceniti razlike v življenjskem slogu med mladostniki, ki vstopajo v univerzitetno izobraževanje ter med tistimi, ki ga zaključujejo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. V teoretičnem delu je narejen pregled literature obravnavanega problema. V empiričnem delu je bila narejena anketa. Uporabili smo vprašalnik Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so ga v Sloveniji uporabili že v petih raziskavah. Rezultati: Sodelovalo je 252 študentov ene izmed fakultet, Univerze v Ljubljani, 211 žensk in 41 moških. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna razlika o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki vstopajo v študijsko izobraževanje in med tistimi, ki ga zaključujejo. Obstaja tudi statistično pomembna razlika med spoloma pri pitju alkoholnih pijač, ter o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki so se opredelili, da pripadajo nižjemu družbenemu sloju v primerjavi s tistimi, ki pripadajo višjemu sloju. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da obstaja razlika o osveščenosti med študenti tretjih letnikov v primerjavi s prvimi letniki. To pomeni, da učenje mladih za zdrav življenjski slog daje pozitivne rezultate in pomeni dobro preventivo debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Vloga kliničnega dietetika je zato pri tem učenju lahko zelo pomembna.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, prehrana, mladostnik, telesna dejavnost, kajenje, preventiva alkoholizma, dietetik.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1514; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
PACIENT S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO V DOMAČEM OKOLJU
Dragica Vajs, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronično obstruktivna pljučna bolezen (v nadaljevanju KOPB) je bolezen sodobnega časa. Vedno več ljudi zboleva za to boleznijo. Najpogostejši vzrok za nastanek te bolezni je kajenje. Pomembno je, da patronažna medicinska sestra pri vsaki obravnavi pacienta spomni na škodljivost kajenja. Pomoč pacientu s KOPB, ki živi doma, je usmerjena predvsem v prilagajanje življenja pacienta z boleznijo, čim bolj učinkovito obvladovanje bolezni in pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti KOPB, vlogo patronažne medicinske sestre ter ugotoviti kakovost življenja pacienta s KOPB na domu. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester, ki obravnavajo pacienta s KOPB na domu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je 19 (38 %) anketirank mnenja, da so pacienti dobili največ informacij o KOPB od medicinske sestre v ambulanti za pljučne bolezni. Prišli smo tudi do podatkov, iz katerih je razvidno, da je 36 odstotkov anketirank mnenja, da pacienti s KOPB ne dobijo dovolj jasna in ustrezna navodila od odpustu iz bolnišnice. Sklep: Pacienti zaradi svoje zadihanosti pogosto doživljajo fizične omejitve, ki lahko vodi do zmanjšanja mobilnosti in so vzrok, da ostanejo večino časa doma. Patronažna medicinska sestra obravnava tako pacienta, kot družino v okolju, kjer živijo zato je posebej pomembna njena vloga zdravstvene vzgojiteljice tako v družini, kot lokalni skupnosti.
Ključne besede: KOPB, kvaliteta življenja, odkrivanje KOPB, vloga patronažne medicinske sestre, telesna dejavnost, zdrava prehrana.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1307; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (915,96 KB)

9.
Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok
Barbara Kirbiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok smo na teoretičnem nivoju želeli ugotoviti, kako s preventivnimi gibalnimi dejavnostmi preprečimo prekomerno telesno težo in debelost pri predšolskih otrocih. S pomočjo deskriptivne metode dela smo pojasnili splošne značilnosti gibalnega razvoja, opredelili motorične sposobnosti in faze gibalnega razvoja ter večjo pozornost namenili pomenu gibalnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Našteli smo vzroke in posledice prekomerne telesne teže in debelosti otrok, katere povzročajo različne bolezni (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, bolezni jeter in ledvic). S komparativno metodo dela smo primerjali odstotek stanja prehranjenosti po svetu in v Sloveniji ter pregledali stanje prehranjenosti glede na indeks telesne mase. V Sloveniji in po svetu sta prekomerna telesna teža in debelost otrok izredno razširjeni ter v velikem porastu. Leta 2012 je tako bilo v Sloveniji 27,10 % čezmerno težkih dečkov, od tega 7,30 % debelih, in 23,70 % čezmerno težkih deklic, od tega 6,50 % debelih. V skladu z namenom naše naloge smo prišli do zaključka, da vsakodnevna zmerna intenzivna gibalna dejavnost preventivno vpliva na debelost in prekomerno telesno težo otrok.
Ključne besede: Debelost, prekomerna telesna teža, indeks telesne mase, zmerna intenzivna gibalna dejavnost, preventiva.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 991; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (703,47 KB)

10.
VLOGA IN POMEN ŠOLE PRI SPODBUJANJU ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Karmen Grabar, 2015, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način šola spodbuja učence k zdravemu načinu življenja. V prvem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma zdravje in zdrav življenjski slog. Opisali smo nekatere dejavnike tveganja za zdravje, natančneje pa smo opredelili telesno dejavnost in zdravo prehrano, ki pomembno pripomoreta h krepitvi in ohranjanju zdravja posameznika. Poleg dejavnikov smo pogledali vlogo in ukrepe šole pri spodbujanju otok k zdravemu načinu življenja, posebno pozornost smo namenili šolski svetovalni službi ter sodelovalnemu odnosu med šolsko svetovalno službo in učitelji. Magistrska naloga vključuje empirično raziskavo, narejeno na vzorcu učiteljev predmetnega in razrednega pouka. Temeljni namen raziskave je bil ugotavljati vlogo in ravnanje učiteljev pri spodbujanju zdravega načina življenja otrok in mladostnikov. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji sodelujejo pri dejavnostih, ki so povezane z zdravim načinom življenja, kako pogosto sodelujejo s šolsko svetovalno službo, kako pogosto spodbujajo učence k aktivnostim, ki so povezane z zdravjem pri rednem pouku, kakšen pomen pripisujejo posameznim učnim predmetom v osnovni šoli, kateri dejavniki po njihovem mnenju najbolj vplivajo na zdravje učencev ter preučiti njihovo usposobljenost na temo zdrav način življenja. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 196 učiteljev iz osnovnih šol v Podravski regiji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik glede na delovno mesto učiteljev smo uporabili χ² – preizkus in Mann-Whitneyjev U-preizkus. Pokazalo se je, da med učitelji razrednega in predmetnega pouka obstajajo razlike v oceni pomembnosti dejavnikov, v pogostosti sodelovanja pri izvedbi oz. organizaciji določenih dejavnosti, v pogostosti sodelovanja s šolsko svetovalno službo, v pogostosti izvajanja dejavnosti pri rednem pouku, v učiteljevi oceni predmetov v osnovni šoli in v usposobljenosti učiteljev.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, telesna dejavnost, osnovna šola, šolska svetovalna služba, učitelji
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1537; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici