SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sauvakävely kot sistem poudarjenega fiziološkega gibanja in njegova uporaba v zdravstvu
Martin Erak, 2010, diplomsko delo

Opis: Ugodnosti sodobnega sedečega načina življenja nam nudijo krasno možnost zanemariti bistveni generator slednjega — kulturo gibanja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako z uporabo namenskih palic vključiti v vsakodnevno hojo, ki je sicer domena mišic lokomotorne enote, še mišice potovalne enote in tako med izvajanjem souvakävelyja aktivirati skoraj celotno mišično maso telesa. Metodologija raziskovanja. Uporabljeni sta bili kvalitativna in kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili digitalno obdelavo fotografij in FLIR termografijo raziskovalnega modela, v katerem sta bila zastopana oba spola različnih starosti. Rezultati. Ugotovili smo, da s pravilno tehniko izvajanja aktivnosti sauvakävely aktiviramo mišično maso potovalne enote, pri tem pa še vedno ohranjamo vse elemente navadne hoje in njen fiziološki vzorec, le amplituda posameznih gibov je večja. Zaradi individualno nastavljive intenzitete vadbe je ta primerna za oba spola in vse starostne skupine. Sklep. Z raziskavo smo potrdili del navedb o koristnosti telesne aktivnosti sauvakävely kot jih navaja CINDI Slovenija v svojih akcijah promocije zdravja in aktivnega načina življenja. Aplikacijo aktivnosti v zdravstvo vidimo predvsem kot obliko promocije zdravja in aktivnega življenjskega sloga; medicinsko sestro pa kot promotorko obojega.
Ključne besede: Telesna dejavnost, hoja, dvotaktni diagonalni korak, sauvakävely, nordijska hoja, promocija zdravja, CINDI Slovenija, termografija.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 1567; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

2.
POVEZANOST GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE OTROK V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Nastja Zidanšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost gibalne dejavnosti z indeksom telesne mase otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok drugega triletja osnovne šole. Od tega je bilo anketiranih 233 deklic in 221 dečkov. Pri raziskavi so sodelovali samo zdravi otroci iz različnih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom o gibalni dejavnosti otrok. Telesna višina in telesna teža sta bili izmerjeni z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija (osebna tehtnica in višinomer). Iz telesne teže in višine smo izračunali indeks telesne mase, s pomočjo katerega smo otroke razvrstili v naslednje skupine: skupina z normalno telesno težo, skupina s prekomerno telesno težo in skupina z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistične značilnosti razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Natančneje smo razlike opredelili s Scheffe Post-hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da v primeru, ko otroke nismo ločili po spolu, razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in debelostjo, niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti dečkov, ki smo jih razdelili v omenjene skupine, smo ugotovili, da razlike v gibalni dejavnosti med dečki niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti pri deklicah z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in z debelostjo se pojavijo statistično značilne razlike v gibalni dejavnosti s prijatelji, in sicer med deklicami z normalno telesno težo in deklicami z debelostjo. Gibalno bolj dejavne s prijatelji so deklice z debelostjo. Kadar primerjamo gibalno dejavnost glede na indeks telesne mase, moramo vedno otroke ločiti po spolu, saj se šele takrat pojavijo nekatere razlike, ki prej niso vidne. Vendar gibalna dejavnost ni edini dejavnik, ki bi ločeval oziroma določal razlike v telesni teži. Pomembni so tudi drugi dejavniki, kot sta na primer način življenja in prehrana.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, prekomerna telesna teža in debelost, pozno otroštvo.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2767; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (802,78 KB)

3.
Pomen telesne dejavnosti v starosti
Gordana Halužan, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Telesna dejavnost je pomembna za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ljudi v času staranja. Zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih, ki predstavljajo eno glavnih težav tretjega življenjskega obdobja. V procesu staranja se postopoma zmanjšujejo funkcionalne sposobnosti organizma. Telesna nedejavnost je eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok smrti v državah Evropske unije. Družba je odgovorna za ustvarjanje pogojev, ki omogočajo aktivno staranje. Glavne funkcije medicinske sestre so krepitev in ohranjanje zdravja ter preprečevanje bolezni. Zato je potrebno, da medicinska sestra spodbuja telesno dejavnost tudi v času staranja in tako širi kulturo gibanja med ljudmi. S svojimi dejavnostmi vpliva na izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi. V raziskavo, na temo pomen telesne dejavnosti v starosti, je bilo vključenih 20 starostnikov iz Rogaške Slatine, ki so vključeni v gibalno vadbeno skupino za starejše od 65 let. Z anonimno anketo smo želeli ugotoviti, kateri so njihovi glavni motivi za vključevanje v organizirano gibalno vadbeno skupino in kakšen pomen pripisujejo starostniki gibalnim aktivnostim. Ugotovili smo, da je 85 % anketiranim ohranjanje gibalnih sposobnosti najmočnejši motiv za udejstvovanje v vadbeni skupini, hkrati je 90 % anketiranih mnenja, da telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek kronično nenalezljivih obolenj. Z raziskavo smo ugotovili, da je 95 % anketiranim telesna dejavnost pomembna za krepitev zdravja in hkrati 75 % anketiranim predstavlja eno izmed možnosti zdravega načina življenja. Z raziskavo ugotovimo, da so starostniki osveščeni o pomenu telesne dejavnosti in so mnenja, da je telesna dejavnost tista, ki jim omogoča ohranjanje psihofizičnih sposobnosti v starosti.
Ključne besede: Ključne besede: starost, medicinska sestra, telesna dejavnost, smernice telesne dejavnosti.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2593; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (833,67 KB)

4.
DEBELOST PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH
Mitja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu prikazujemo problematiko učencev s prekomerno težo in debelostjo v osnovni šoli, njihove prehranjevalne navade in gibalne sposobnosti. Predstavili smo pomen telesne dejavnosti na zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljamo program zdravega prehranjevanja in zdravega hujšanja otrok in mladine in vlogo medicinske sestre in dispanzerja za otroke in mladostnike. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke prekomerne teže in debelosti pri otrocih v osnovni šoli med prvo, drugo in tretjo triado. Ugotavljali smo tudi, kakšen odnos imajo osnovnošolci do prehrane, telesne dejavnosti, kakšno je njihovo mnenje o svoji telesni podobi ter splošno mnenje o zdravem načinu prehranjevanja in pomembnosti gibanja. Metode: Za raziskavo smo uporabili strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko otrok je prekomerno hranjenih in koliko jih že ima problem z debelostjo. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke po posameznih triadah. Ugotovili smo, da je bila že v prvi triadi tretjina otrok s prekomerno težo in tretjina s problemom debelosti. Diskusija o zaključku: Ugotovili smo, da otroci poznajo pomen zdravega načina življenja za kasnejše življenjsko obdobje. Ugotovili smo, da se otroci prehranjujejo zdravo, vendar nastane problem glede količine zaužite hrane ter neaktivne telesne dejavnosti.
Ključne besede: šolski otroci, prekomerna teža, debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3411; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI V NARAVI NA ZDRAVJE OTROK
Sandra Sorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti v naravi na zdravje otrok smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti pomen gibalne dejavnosti v naravi na zdravje in razvoj predšolskega otroka. Ugotavljali smo dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj in zdravje. Želeli smo ugotoviti kdaj, kje in kako so starši skupaj z otrokom gibalno/športno aktivni. Zanimalo nas je, ali se starši zavedajo pomembnosti zdravja in gibalne/športne aktivnosti svojih otrok ter kako vzgojitelji ohranjajo zdravje pri predšolskem otroku. Ugotovili smo, da je redna telesna dejavnost v zgodnjem življenjskem obdobju nepogrešljiva, saj je ključnega pomena za otrokov nadaljnji razvoj. To pomeni, kar otrok zamudi v otroštvu, kasneje več ne more nadoknaditi. Otrok z gibanjem neposredno ohranja svoje zdravje. Z gibalnimi dejavnostmi na prostem izboljšuje zdravstveno stanje – pridobiva odpornost in si krepi imunski sistem. Ugotavljali smo tudi vlogo staršev pri vključevanju otrok v gibalne dejavnosti. Naše ugotovitve potrjujejo, da otroci pri gibalnem udejstvovanju prevzemajo navade in zgled staršev. Njihova naloga je, da otroku privzgojijo zdrav zgled – namesto gledanja televizije skupno preživljanje časa na svežem zraku. Tako otroku pomagajo odkriti zvrst športa, v katerem bo užival, doživljal ugodje in preprečijo vzrok nastajanja prekomerne telesne teže in debelosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, redna telesna dejavnost, zdravstveno stanje, zdrav zgled
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2519; Prenosov: 1059
.pdf Celotno besedilo (624,14 KB)

6.
Pomen aerobne sposobnosti pri opravljanju profesionalnega dela in dejavniki tveganja za razvoj bolezni srčno-žilnega sistema : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Katarina Burnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Aerobna sposobnost oz. zdravo in gibčno telo je vse bolj pomembno v današnjem času, tako v zasebnem, kakor tudi v poklicnem življenju. V zgodovini je bil to način merjenja moči, priložnost za pridobitev višjega statusa v družbi. Kasneje, z razvojem, smo ljudje odkrili, da lahko namesto nas delajo stroji in začeli smo živeti iz naslonjača. Tehnologija se je tako zelo razvila in postala izpopolnjena do te mere, da lahko skoraj vsa domača opravila namesto nas opravijo stroji. Če oseba ni aktivna, ne porablja energije, ki jo vnaša s hrano. Maščoba, ki jo človek zaužije, se ob telesni neaktivnosti kopiči v podkožnem maščevju, kar se kasneje odraža v dejavnikih tveganja. Prav tako je današnji svet zmeraj bolj tekmovalen, >>hiter<<, nesočuten, kar pa pri preobremenjenih ljudeh lahko povzroči stres. Ta se nabira v času, ki ga preživimo v službi, ne najde pa poti ven, če mu pri tem ne pomagamo. Zvečer obsedimo pred televizijo, kjer ponovno spremljamo novice, ki so običajno negativno obarvane. Manj se pogovarjamo, smo vse bolj oddaljeni od svojih bližnjih in sebe in zmeraj manj zadovoljni sami s seboj in svojim telesom. Zaradi takšnega načina življenja, ignoriranja potreb telesa, se sčasoma telo ne more več boriti samo in pojavijo se bolezni, povezane z debelostjo, stresom, načet je srčno-žilni sistem, kar pa negativno vpliva na celoten organizem. Sledijo lahko težave tudi v poklicnem življenju. Nezadovoljna oseba, ki ima težave z zdravjem, težko naredi kaj zelo pozitivnega, ali pa se mora za to mnogo bolj potruditi, kot bi se, če bi bila zdrava in zadovoljna. V Sloveniji in v nekaterih drugih, bolj razvitih deželah, je debelost vse večji problem. Prišlo je tako daleč, da se je začela pojavljati tudi pri otrocih. Nezdrava hrana je cenejša, redno gibanje pa zahteva napor, tako pri odraslih, kot pri mlajši populaciji. Da se soočimo z naporom, je potrebna disciplina, volja in vztrajnost. Z informiranjem in motiviranjem otrok in mladih o zdravem načinu življenja, bi se lahko problem nezdravega načina življenja po vsem svetu zmanjšal. Bilo bi več zadovoljnih ljudi, bolj bi bili produktivni in manj bi bilo bolezni, katerih za zdravljenje je velik strošek za posameznika in skupnost.
Ključne besede: telesna dejavnost, zdravje, vzdržljivost, poškodbe, diplomske naloge
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1060; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (695,70 KB)

7.
Dejavniki tveganja za prekomerno prehranjenost in debelost
Katja Tomanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Prekomerna telesna teža in debelost poslabšata kakovost življenja, povečujeta obolevnost in skrajšujeta življenje. Debelost in prekomerna telesna teža sta posledica delovanja različnih dejavnikov, kot so: delovanje genske zasnove - genetski dejavnikih, vedenjskih, okoljskih in drugih dejavnikov. Debelost je že dosegla razsežnost epidemije, tako v Evropi kot v drugih državah po svetu, zato na različnih ravneh zdravstvenega varstva, potekajo številni programi za obvladovanje telesne mase in ozaveščanje laične javnosti o resnosti problema. Debelost pa ni samo lepotni problem, ampak se dotika tudi številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki ogrožajo naše zdravje. Z debelostjo so povezane naslednje bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, različna rakava obolenja in številne druge. Preventivna skrb za zdravje je v boju pred debelostjo izrednega pomena - zdrav in uravnotežen način prehranjevanja, redna telesna aktivnost, obvladovanje stresa in poznavanje priporočil zdravega prehranjevanja. Zaradi sedečega načina življenja, prehitrega ritma življenja, tehnološkega napredka in stresnih situacij smo izpostavljeni pomanjkanju telesne aktivnosti, ki v veliki meri prispeva k preprečevanju prekomerne telesne teže in debelosti. Sodoben način prehranjevanja v veliki meri temelji na preobilno kalorični in premastni prehrani, ki vsebuje preveliko količino soli in sladkorjev.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, debelost, bolezen, prehrana, telesna dejavnost, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1970; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (523,49 KB)

8.
Vpliv zdrave prehrane in telesne dejavnosti na debelost
Tanja Boršić, 2014, diplomsko delo

Opis: Debelost je bolezen, ki s sabo prinaša resne spremljajoče bolezni. V zadnjih desetletjih je število obolelih za debelostjo izrazito naraslo. Vzrok povečanemu številu ljudi s prekomerno telesno težo je predvsem industrializacija. Obsežna ponudba prehranskih izdelkov nizke kakovosti, vendar visoke energijske vrednosti in razvoj transporta, so glavni vzroki sodobne pošasti. S pomočjo opisane debelosti, zdrave prehrane in telesne dejavnosti ter predstavljenimi rezultati študije primera, bomo lažje razumeli, kako lahko s preprostimi spremembami v življenjskem slogu obvladamo prekomerno telesno težo.
Ključne besede: Debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, obravnava prekomerne telesne teže
Objavljeno: 10.07.2014; Ogledov: 1087; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1014,72 KB)

9.
POMEN BIVALNEGA OKOLJA ZA GIBALNO DEJAVNOST IN KAKVOST ŽIVLJENJA
Tjaša Vodušek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v kakovosti življenja in gibalni dejavnosti mestnih, primestnih in podeželskih otrok. Vzorec je obsegal 454 merjencev, od tega 233 deklic in 221 dečkov, starih od devet do enajst let. V raziskavo so bili zajeti otroci severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children,. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika Gibalna dejavnost otrok, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Razlike v gibalni dejavnosti in v kakovosti življenja smo izračunali z analizo variance (ANOVA). Narejen je bil tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da primestni otroci namenjajo več časa športnim dejavnostim kot mestni in podeželski vrstniki, medtem ko mestni otroci namenjajo več časa organiziranim športnim dejavnostim kot njihovi vrstniki iz podeželja in primestja. Na drugi strani pa je v primestju z logističnega vidika za starše veliko bolj praktično, da otroke vključujejo v športno-interesne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru šole. Rezultati tudi kažejo, da so primestni otroci boljšega telesnega zdravja kot mestni in podeželski. Tudi odnosi med otroki v podeželskih šolah so boljši kot v primestnih in mestnih. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da kakovost življenja in gibalna dejavnost v veliki meri nista odvisni od bivalnega okolja, ker je okolje v Sloveniji tako homogeno in ne generira dodatnih razlik v oddaljenosti športnih objektov, v dostopnosti javnih ustanov in ostalih dobrin, potrebnih za kakovostno in zdravo življenje.
Ključne besede: kvaliteta življenja, telesna dejavnost, mesto, primestje, podeželje.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 694; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (489,11 KB)

10.
VLOGA IN POMEN ŠOLE PRI SPODBUJANJU ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Karmen Grabar, 2015, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način šola spodbuja učence k zdravemu načinu življenja. V prvem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma zdravje in zdrav življenjski slog. Opisali smo nekatere dejavnike tveganja za zdravje, natančneje pa smo opredelili telesno dejavnost in zdravo prehrano, ki pomembno pripomoreta h krepitvi in ohranjanju zdravja posameznika. Poleg dejavnikov smo pogledali vlogo in ukrepe šole pri spodbujanju otok k zdravemu načinu življenja, posebno pozornost smo namenili šolski svetovalni službi ter sodelovalnemu odnosu med šolsko svetovalno službo in učitelji. Magistrska naloga vključuje empirično raziskavo, narejeno na vzorcu učiteljev predmetnega in razrednega pouka. Temeljni namen raziskave je bil ugotavljati vlogo in ravnanje učiteljev pri spodbujanju zdravega načina življenja otrok in mladostnikov. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji sodelujejo pri dejavnostih, ki so povezane z zdravim načinom življenja, kako pogosto sodelujejo s šolsko svetovalno službo, kako pogosto spodbujajo učence k aktivnostim, ki so povezane z zdravjem pri rednem pouku, kakšen pomen pripisujejo posameznim učnim predmetom v osnovni šoli, kateri dejavniki po njihovem mnenju najbolj vplivajo na zdravje učencev ter preučiti njihovo usposobljenost na temo zdrav način življenja. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 196 učiteljev iz osnovnih šol v Podravski regiji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik glede na delovno mesto učiteljev smo uporabili χ² – preizkus in Mann-Whitneyjev U-preizkus. Pokazalo se je, da med učitelji razrednega in predmetnega pouka obstajajo razlike v oceni pomembnosti dejavnikov, v pogostosti sodelovanja pri izvedbi oz. organizaciji določenih dejavnosti, v pogostosti sodelovanja s šolsko svetovalno službo, v pogostosti izvajanja dejavnosti pri rednem pouku, v učiteljevi oceni predmetov v osnovni šoli in v usposobljenosti učiteljev.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, telesna dejavnost, osnovna šola, šolska svetovalna služba, učitelji
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 988; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici