Search the digital library catalog

Abstract: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšna je telesna samopodoba študentk, ali se le-ta razlikuje med skupinami bolj, srednje in manj športno aktivnimi študentkami. Prav tako smo raziskali, kako se sedeče vedenje odraža na športno aktivnost in ali imajo pri študentkah družbeni mediji velik pomen pri dojemanju telesne samopodobe ali se primerjajo z drugimi, jih mediji spodbujajo pri ukvarjanju s športno aktivnostjo ali ne. V raziskavi je sodelovalo 104 študentk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Meritve so se izvajale v predavalnih prostorih Pedagoške fakultete. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s francoskim vprašalnikom, ki je poslovenjena različica anketnega vprašalnika, za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory - short form. Podatki o pomenu družbenih omrežij ter uporabi interaktivnih medijev so bili pridobljeni z vprašalnikom »Interaktivni mediji in družbena omrežja«. Podatki o sedečem vedenju so bili pridobljeni z vprašalnikom »Sedeče vedenje« ter podatki o športni aktivnosti so bili pridobljeni z vprašalnikom »Gibalna/športna« dejavnost. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med skupinami športno različno dejavnih študentk je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) kot tudi Kruskal-Wallis test (KW). S Post-Hoc Scheffe preizkusom in Mann-Whitney U testom so bile natančneje opredeljene predhodne ugotovljene statistično značilne razlike. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj aktivne študentke statistično značilno višje vrednotijo telesno samopodobo v primerjavi s športno manj aktivnimi študentkami. Srednje in bolj športno aktivne študentke se gibalno/športno udejstvujejo predvsem zaradi zdravja in boljšega počutja, kar za skupino manj aktivnih študentk ne velja. Rezultati so tudi pokazali, da srednje športno aktivne študentke pripisujejo mnenju drugih statistično značilno višji pomen pri oblikovanju lastne samopodobe kot drugi dve skupini.
Keywords: samospoštovanje, telesna dejavnost, mediji, samozavest, odnosi
Published in DKUM: 14.11.2023; Views: 455; Downloads: 98
Full text (1,41 MB)

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.  Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.  Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.  Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ. 
Keywords: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 827; Downloads: 76
Full text (789,49 KB)

Abstract: Izhodišče in namen: V Sloveniji smo priča epidemiji debelosti otrok. Živimo v tako imenovanem ˝debelilnem okolju ˝, v katerem je prevelik vnos hrane v telo in majhna poraba energije oz. zaužite hrane. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke debelosti pri osnovnošolcih, njihov odnos do telesne dejavnosti in do zdrave prehrane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 91 anketiranih učencev od 5.-9. razreda osnovne šole. Sodelovalo je 51 deklic in 40 fantov. Podatke smo analizirali in predstavili s programom Microsoft Excel ter jih predstavili opisno in z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko učencev ima prekomerno telesno maso in koliko učencev ima probleme z debelostjo. Ugotovili smo, da so učenci, ki hodijo v višje razrede bolj težki ter imajo zato zvišan ITM od učencev, ki hodijo v nižje razrede. Velika večina učencev ima primerno telesno maso glede na starost in telesno višino, se pravilno prehranjujejo ter se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava nam je pokazala, da so zbrani podatki, zelo dobri in kažejo smernice izboljšanja na področju osnovnošolcev in debelosti. Vendar še velja vztrajati naprej pri zdravstveni vzgoji učencev o pomenu zdrave prehrane in pomenu telesne dejavnosti.
Keywords: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, telesna dejavnost, zdravstvena vzgoja, telesna masa.
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 1987; Downloads: 243
Full text (760,03 KB)

Abstract: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Keywords: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1822; Downloads: 169
Full text (1,05 MB)

Abstract: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Keywords: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Published in DKUM: 04.09.2017; Views: 1446; Downloads: 164
Full text (126,96 KB)
This document has many files! More...