Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kakovost spanja je povezana s številnimi posledicami na različnih področjih življenja. Predstavlja enega ključnih dejavnikov duševnega zdravja, še posebej v študentski populaciji, ki je izpostavljena visokim ravnem (akademskega) stresa. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti povezave med stresom, kakovostjo spanja, telesno aktivnostjo in psihološko prožnostjo pri študentih. Zanimalo nas je, ali telesna aktivnost in psihološka prožnost delujeta kot moderatorja v odnosu med stresom in spanjem. Z analizo latentnih profilov smo želeli identificirati različne skupine študentov glede na raven telesne aktivnosti in psihološke prožnosti. V raziskavi je sodelovalo 320 študentov, starih med 18 in 24 let (M = 21,46; SD = 1,69). Študenti so prihajali z različnih fakultet in študijskih programov. Kakovost spanja smo merili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, zaznani stres z Lestvico zaznanega stresa PSS-10, akademski stres z Lestvico zaznave akademskega stresa PAS, za merjenje psihološke prožnosti smo uporabili Lestvico prožnosti za otroke in mladino CYRM-12, za merjenje telesne aktivnosti pa Mednarodni vprašalnik o telesni aktivnosti – krajša različica IPAQ-SF in povprečno število korakov v enem tednu. Rezultati so pokazali negativno povezanost (akademskega) stresa in kakovosti spanja, telesna aktivnost in psihološka prožnost sta bili s kakovostjo spanja pozitivno povezani. Telesna aktivnost in psihološka prožnost sta moderirali odnos med stresom in kakovostjo spanja na način, da je bila negativna povezava med stresom in kakovostjo spanja šibkejša pri študentih z višjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti kot pri tistih z nižjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti. Na podlagi ravni telesne aktivnosti in psihološke prožnosti smo identificirali štiri latentne profile študentov. Identificirani profili so se razlikovali glede na spol, kakovost spanja in zaznani stres. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in predstavljajo razširitev razumevanja tega področja, dodatno pa osvetljujejo pomen njegovega raziskovanja. Programi, usmerjeni v krepitev psihološke prožnosti in v promocijo redne telesne aktivnosti, bi lahko predstavljali učinkovito strategijo za izboljšanje kakovosti spanja študentov. Intervencijske študije bi omogočile trdnejšo potrditev teh ugotovitev.
Ključne besede: stres, kakovost spanja, študenti, telesna aktivnost, psihološka prožnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Namen naše raziskave je bil preučiti povezave med telesno aktivnostjo, sedentarnim vedenjem in akademsko uspešnostjo študentov. V raziskavo je bilo vključenih 105 študentov razrednega pouka Univerze v Mariboru, od tega 29 (27,6 %) 2. letnika, 15 (14,3 %) 3. letnika, 23 (21,9 %) 4. letnika in 38 (36,2 %) študentov 1. letnika magistrskega študija. Stopnjo telesne aktivnosti študentov smo ugotavljali s pomočjo standardiziranega vprašalnika o telesni aktivnosti IPAQ, ki smo ga prilagodili za študentsko populacijo ter izrednim razmeram, povezanih s COVID-19. S pomočjo standardiziranega vprašalnika SIT-Q-7d pa smo ugotavljali čas, ki ga študenti preživijo sedentarno. Preko spletne ankete, s pomočjo programa 1ka, smo pridobili podatke, potrebne za raziskavo, le-te pa smo analizirali z računalniškim programom SPSS 27. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato smo z enosmerno analizo variance (ANOVA) izračunali, ali obstajajo razlike med skupinami. Statistično pomembne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med stopnjo telesne aktivnosti študentov in njihovo povprečno oceno na fakulteti, ni statistično pomembne razlike, prav tako se ne opazijo razlike v relaciji med posameznimi letniki ter količino zmerne do visoke telesne aktivnosti. Čeprav smo predvidevali upad vključevanja v telesno aktivnost v višjih letnikih, se je pokazalo, da se, kljub temu da je 2. letnik v povprečju najbolj aktiven, napovedani upad telesne aktivnosti v višjih letnikih ne pojavlja. Ugotovili smo, da študenti največ časa preživijo sede, in sicer na fakulteti oz. ob študiju na daljavo, za opravljanje študijskih obveznosti (izven predavanj in vaj) ter med uporabo naprav z zasloni. Ob tako sedečem vsakdanu je zelo pomembno, da se študenti držijo smernic o telesni aktivnosti za odrasle, saj je redna telesna aktivnost eden najpomembnejših dejavnikov za preprečevanje bolezni in splošnega ohranjanja zdravja.
Ključne besede: telesna aktivnost, sedentarno vedenje, študenti, povprečna ocena, IPAQ
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 543; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Uvod: Depresija je v današnjem času najpogostejša duševna motnja. Večina primerov se začne v adolescenci ali pri mladih odraslih in je pogosto kronično ter ponavljajoče se stanje. Zaradi pogostosti duševnih motenj med mladostniki in možnih dolgoročnih posledic je vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih pomembna tema za raziskovanje. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv telesne aktivnosti na depresijo pri mladostnikih. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo sistematično pregledali znanstveno literaturo in uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela za opis posameznih pojmov. Za iskanje literature smo uporabili naslednje mednarodne podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Za prikaz sinteze dokazov smo uporabili tematsko analizo. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 99 zadetkov, od katerih smo v končno analizo vključili 7 raziskav, ki so predstavljene v tabeli. Glavna tema, ki smo jo identificirali, je vpliv telesne aktivnosti na zdravljenje depresije pri mladostnikih z naslednjim tremi podkategorijami: vrste telesne aktivnosti, izidi in vrste zdravljenja. Razprava in zaključek: Raziskave so pokazale, da je fizična aktivnost v sklopu zdravljenja in preprečevanja bolezni depresije pri mladostnikih pomembna. Vadba izboljša simptome depresije pri mladostnikih in ima zmeren antidepresivni učinek. Pri pacientih z depresijo je zdravstvenovzgojno delo bistvenega pomena, pri čemer ima največjo vlogo medicinska sestra, ki promovira telesno aktivnost in zdrav način življenja.
Ključne besede: telesna aktivnost, depresija, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 798; Prenosov: 254
Celotno besedilo (760,11 KB)

Opis: Med telesno aktivnostjo se sproščajo reaktivne zvrsti; obseg njihovega nastanka je povezan z značilnostmi telesne vadbe. Sproščanje reaktivnih zvrsti, ki presega zmožnost antioksidativne obrambe, izzove oksidativni stres. Ravnovesje med obsegom sproščanja reaktivnih zvrsti in antioksidativno obrambo je v fizioloških razmerah pomaknjeno nekoliko na stran oksidativnih procesov. Dve skrajnosti telesne aktivosti omenjeno ravnovesje rušita: akutna, visoko intenzivna telesna aktivnost in telesna neaktivnost. Izziv vrednotenja stanja oksidativnega stresa v organizmu je izjemno aktualen. Izsledki lastnih raziskav na področju antioksidantov usmerjajo k nujnosti interdisciplinarnega pristopa k tovrstnim raziskavam. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru, zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z namenom, da se spodbudi radovednost in navdušenje do raziskovanja, vsebina še posebej nagovarja populacijo mladih, predvsem študentov. Izobraževanje o ključni vlogi telesne aktivnosti pri ohranjanju homeostaze in posledično zdravja in dolgoživosti spada med obvezne vsebine predmetov na vseh študijskih programih univerz in visokošolskih institucij. Športne igre naj postanejo temeljni povezovalni dejavnik v izobraževalnem procesu, izkustveno izobraževanje naj povezuje telesno aktivnost s sleherno vsebino predmetov. Malo nam v življenju koristijo obširna znanja, če ignoriramo osnove, ki trajnostno določajo zdravje in dobro počutje slehernega posameznika. Izgradnja uspešne kariere naj vselej temelji na redni telesni aktivnosti zmerne intenzivnosti.
Ključne besede: trajnostna priporočena telesna aktivnost, antioksidanti, oksidativni stres, antioksidativni stres, redoks status, hormeza, avtofagija, cirkadiani ritem
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 194
Celotno besedilo (14,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen.
Ključne besede: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 1007; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,18 MB)