| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNIC
Mojca Peklar, 2009, diplomsko delo

Opis: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3021; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

2.
IZOLACIJA FENOLOV IN TANINOV IZ LUBJA BREZE
Nadja Tehovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Poznamo veliko antioksidantov, ki se delijo v podskupine. Med njimi so tudi fenoli in tanini. Najdemo jih predvsem v kraljestvu rastlin. Največ jih najdemo v golosemenkah in kritosemenkah, glede na del rastline pa v vakuolah in v površinskem vosku rastlin. V diplomski nalogi smo s pomočjo konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s Soxhlet aparaturo pripravili ekstrakte v katerih smo določili celokupne fenole in celokupne tanine. Pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili 100 % in 60 % vodno mešanico acetona, metanola ali etanola. Ekstrahirali smo 2 uri ob neprekinjenem mešanju pri različnih temperaturah (25 °C, 40 °C in 80 °C) v dveh stopnjah. Prav tako smo izvajali ekstrakcijo s Soxhlet aparaturo, kjer je ekstrakcija s čistim etanolom, metanolom in acetonom potekala pri temperaturi, pri kateri topilo uparja in se nato kondenzira v hladilniku. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih fenolov in celokupnih taninov s spektrometričnimi metodami. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala.
Ključne besede: Ekstrakcija, lubje breze, celokupni fenoli, celokupni tanini
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2134; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'
Ksenja Ilnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2010 smo preizkušali vpliv dodatka treh enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'. Pri kemijski sestavi vina se je vpliv dodatka taninov pokazal le pri merjenju vsebnosti skupnih fenolov. Pri meritvah taninov, antocianov in intenzitete barve razlik v primerjavi s kontrolo ni bilo. Pri senzorični analizi vina se je pokazal močan vpliv dodatka taninov. Na intenzivnost vonja je najbolj vplival tanin Structure, na kakovost vonja pa le največji odmerek dodanega tanina Superb, 6 g/hl. Vsi odmerki tanina Superb so izboljšali taninsko strukturo vina. Dodatek tanina Superb je izboljšal skupni vtis kakovosti vina pri najmanjšem in največjem odmerku, Finesse pa le pri srednjem (6 g/hl). Po primerjalni oceni po Buxbaum-u je razvidno, da so najboljše ocene kakovosti dobila vina z dodatkom tanina Superb.
Ključne besede: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1878; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (528,60 KB)

4.
Časovna analiza vsebnosti kondenziranih taninov v lubju navadne smreke pri napadu podlubnikov
Mateja Felicijan, 2011, diplomsko delo

Opis: Tanini so prevladujoče polifenolne spojine v lubju dreves, ki imajo pomembno vlogo pri lokalnem kot tudi sistemskem odzivu na napad pred patogeni in škodljivci. V prvem sklopu diplomske naloge smo vzorce ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Koncentracije kondenziranih taninov v ekstraktih lubja navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst.] smo določali z vanilin metodo. Na podlagi rezultatov smo kot najprimernejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) s 5 mM Na2S2O5 in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. V drugem sklopu naloge nas je zanimal vpliv salicilne kisline (SK) na vsebnost kondenziranih taninov pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.). Tretiranje s SK je povišalo vsebnost kondenziranih taninov pri tretiranih kontrolnih smrekah za 41 % oz. 15 % pri prvem in drugem vzorčnem terminu, ki smo ga opravili v mesecu aprilu. Za inicialni odziv na napad podlubnikov štirinajst dni po izpostavitvi feromonskih ampul je značilen upad vsebnosti kondenziranih taninov, ki se je signifikantno odrazil pri tretiranih smrekah. Prvotno povišana vsebnost le-teh se je znižala na nivo kontrolnih smrek. Mesec dni kasneje je sledila akumulacija oz. povišanje vsebnosti kondenziranih taninov pri zmerno napadenih smrekah. Na podlagi časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov smo določili tri tipe odziva na napad podlubnikov. Začetni upad vsebnosti taninov je pri vitalnih drevesih vodil do aklimatizacije, pri močno napadenih pa do degradacije vsebnosti kondenziranih taninov. Pri močno napadenih smrekah smo sredi junija izmerili do 50 % nižje vrednosti kondenziranih taninov v primerjavi s kontrolnimi smrekami. Pri nekaterih napadenih drevesih smo izmerili dinamičen odziv z akumulacijo taninov sredi maja in julija, ki sovpada s 1. in 2. maksimumom naleta in upadom sredi junija. Iz časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov v tretiranih napadenih smrekah je razvidno, da je obrambni odziv sredi maja manj izrazit in vodi v aklimatizacijo najverjetneje zaradi predhodne indukcije sistemsko pridobljene odpornosti.
Ključne besede: kondenzirani tanini, osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), Picea abies (L.) H. Karst., salicilna kislina, sistemsko pridobljena odpornost (SAR)
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1923; Prenosov: 157 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

5.
IZOLACIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ BOZ PISTACIJE
Urška Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti olj v boz pistaciji smo uporabili ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan in ekstrakcije s superkritičnim fluidom – CO2 pri tlakih od 100 do 300 bar pri temperaturah 35, 45 in 55 °C. Ugotovili smo, da ima pistacija visoko vsebnost olj, in sicer približno 55 %. S pomočjo konvencionalnih ekstrakcij z različnimi topili (aceton, etanol, 50% aceton, 50 % etanol in destilirana voda) pri sobni temperaturi in pri 40 °C smo določili vsebnost antioksidativnih komponent z UV-metodami za sveže zmleto boz pistacijo in pistacijo po superkritični ekstrakciji pri 200 bar in 35 °C. Dobljenim ekstraktom smo določili vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, taninov in proantocianidinov s spektrofotometričnimi metodami. Raztopinam ekstraktov smo merili absorbance pri valovnih dolžinah glede na zahteve posamezne metode. Na podlagi znanih koncentracij raztopin standardov in pripadajočih absorbanc smo izdelali umeritveno krivuljo, ki je osnova za določitev vsebnosti posameznih antioksidativnih komponent. Vsebnosti smo podali kot miligram (mg) antioksidativne komponente na gram (g) suhega materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določili z uporabo beta-karotenske metode in DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je boz pistacija dober vir antioksidantov, saj jih vsebuje približno 60 %.
Ključne besede: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi, tanini, proantocianidini
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1864; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

6.
VPLIV PROCESNIH POGOJEV NA EKSTRAKCIJO POLIFENOLOV IZ LISTOV OLJKE (Olea Europaea L) S SUBKRITIČNO VODO
Mateja Grušovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodama konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s subkritično vodo pripravili ekstrakte iz listov oljke. Pri samem eksperimentalnem delu smo se pri konvencionalni metodi ekstrakcije omejili samo na določena topila: vodo ter vodni raztopini etanola in acetona. Ekstrakcije s subkritično vodo pa smo izvajali pri različnih procesnih pogojih: temperaturi, času in tlaku. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in taninov v ekstraktih. Koncentracije fenolnih spojin smo podali na gram ekstrakta ter na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov pa smo določevali po metodi DPPH. Razen tega smo določili tudi optimalne procesne pogoje za ekstrakcijo z obema metodama. Ugotovili smo, da je ekstrakcija s subkritično vodo veliko bolj učinkovita metoda od konvencionalnih metod. Ta metoda ekstrakcije nam daje primerljive ali celo boljše rezultate kot konvencionalni postopki, hkrati pa ohranja značilnosti antioksidantov v ekstraktih in omogoča selektivno ekstrakcijo določenih komponent pri določenih procesnih pogojih.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija s subkritično vodo, listi oljke, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1565; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH POGOJEV NA HIDROTERMIČNE REAKCIJE ODPADNE BIOMASE PRI PREDELAVI OLIV S TAGUCHI METODO
Tjaša Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa predstavlja vredno surovino za integrirano proizvodnjo baznih kemikalij, goriv in energijo. S pomočjo hidrotermičnih procesov, ki temeljijo na uporabi subkritične vode, smo biomaso pretvorili v različne produkte. Hidrotermične reakcije smo izvajali v HP/HT šaržnem reaktorju. V prvem delu raziskav nas je zanimala sestava olivne biomase (oljčne tropine). Sestavo biomase smo določili po NREL metodah. Določili smo odstotni delež ekstraktivnih snovi, lignina in ogljikovih hidratov ter s pomočjo HPLC določili strukturne ogljikove hidrate. Načrt izvajanja eksperimentov smo pripravili s pomočjo Taguchi metode, ki nam je omogočil minimalno število eksperimentov, glede na število procesnih parametrov in število nivojev. Eksperimentalni rezultati so bili izhodišče za analizo vpliva na izkoristek vodotopnih in aceton topnih produktov, ter na lastnosti in sestavo vodotopne frakcije. Z uporabo spektrofotometrijskih metod smo vodotopnemu ekstraktu določili vsebnost totalnih fenolov, totalnih flavonoidov, taninov ter antioksidativno aktivnost. Načrtovanim eksperimentom smo določili vpliv posameznih procesnih pogojev (temperatura, tlak, razmerje topilo/tropine, dodatek katalizatorja in reakcijski čas) na potek hidrotermične reakcije odpadne olivne biomase. Tega smo se lotili z grafično in statistično analizo ANOVA. Teoretično smo določili optimalne pogoje, ter jih preverili z dodatnimi eksperimenti pri optimalnih pogojih.
Ključne besede: olivna biomasa, hidrotermična reakcija, subkritična voda, izkoristek, totalni fenoli, totalni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost, Taguchi metoda, procesni parametri, optimalni pogoji, ekstraktivne snovi, lignin, ogljikovi hidrati.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1398; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

8.
Klavna kakovost in kakovost mesa prašičev pitanih z dodatkom tanina v krmi
Petra Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv dodatka tanina v krmni mešanici za prašiče na njihovo klavno kakovost in kakovost mesa. Poskus je bil izveden v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. V poskus je bilo vključenih 100 tekačev obeh spolov. Prašiči so bili razdeljeni v 5 skupin: kontrolna skupina in 4 poskusne, ki so poleg osnovne krme dobivale dodatek tanina: Farmatan (kostanjev ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Contan (hrastov ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Tanex (kombinacija kostanjevega in hrastovega ekstrakta, 0,5 in 1 g/kg krmne mešanice). V raziskavi smo spremljali različne lastnosti klavne kakovosti (masa toplih polovic, debelina mišice in slanine, površina mišice in slanine, masa stegna, mesnatost trupa in stegna), kakovosti mesa (pH, barva, sposobnost za vezavo vode) ter sestave mesa (vsebnost maščob, vode, beljakovin, delež metmioglobina). Naši rezultati so pokazali, da dodatki različnih vrst in koncentracij taninov v krmni mešanici nimajo vpliva na preučevane lastnosti pri prašičih, prav tako pa nismo zaznali škodljivega učinka. Za povzročitev zaznavnega vpliva so bile izbrane koncentracije taninov verjetno prenizke. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo izključiti morebitnih koristnih oziroma škodljivih posledic uporabe večjih koncentracij tanina na klavno kakovost in kakovost mesa.
Ključne besede: prašiči, tanini, kakovost klavnega trupa, kakovost mesa, kemijska sestava mesa
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1974; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (445,35 KB)

9.
VPLIV DODATKA TANINOV H KRMI PRAŠIČEV NA DINAMIKO RASTI PO ODSTAVITVI
Aleksandra Pungartnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil proučiti vpliv taninov kot dodatka h krmi na dinamiko rasti pujskov po odstavitvi. Raziskava je potekala v rejskem središču za plemenske svinje Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC), Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, od novembra 2012 do junija 2013. V raziskavo je bilo vključenih 94 pujskov različnih pasem iz dveh ločenih poskusov. Kontrolna (n = 53) in testna skupina (n = 41) sta bili krmljeni z enako krmo, le da je bil v krmo testne skupine dodan tanin v koncentraciji 0,03 % (300 g/t krme). Znotraj posamezne skupine (kontrolna, testna) smo pujske razdelili glede na telesno maso v tri razrede: lahki (< 6000 g), srednji (6000–8500 g) in težki (> 8500 g). Tekom poskusa se je v kontrolni skupini razlika med lahkimi in srednjimi sicer zmanjšala in pri starosti 51 dni ni bila več statistično značilna (p ≥ 0,05), vendar pa so do konca poskusa razmerja telesnih mas med lahkimi, srednjimi in težkimi ostajala enaka kot ob odstavitvi. V taninski skupini je bil povprečni prirast lahkih pujskov v celotnem poskusnem obdobju (starost: 30 – 86 dni) značilno višji (598 ± 102 g/dan; p < 0,05) v primerjavi s srednjimi in težkimi pujski. Posledično se je pri starosti 51 dni telesna masa lahkih pujskov povsem približala telesni masi srednjih, jo ob koncu poskusa (starost: 86 dni) presegla in se povsem izenačila s telesno maso težkih pujskov (≈ 38 kg). Glede na rezultate poskusa lahko sklepamo, da ima tanin, kot dodatek h krmi, ugoden vpliv predvsem na rast lahkih pujskov.
Ključne besede: prašiči, tanini, telesna masa, dnevni prirast.
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 1262; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (627,43 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici