| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Fenolne spojine v lubju pri medvrstnih križancih bezga
Blaž Stajnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Fenolne spojine, ki so v različnih delih rastlin, tudi v skorji, se omenjajo kot pomembni antioksidanti. V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov v ekstraktih skorje pri različnih medvrstnih križancih bezga. V raziskavo smo vključili 60 medvrstnih križancev in nekaterih vrstah bezga. Za ekstrakcijo fenolnih spojin smo uporabili 50-% vodno raztopino metanola in 70-% vodno raztopino acetona. Vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov smo določili s Folin-Ciocalteu reagentom. Rezultate smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/ g suhe snovi (SS). Skorja bezga v povprečju vsebuje 18,21 mg GAE/g SS skupnih fenolnih spojin, od katerih je 11,06 mg GAE/g SS topnih taninov. Glede na vsebnost skupnih fenolov in topnih taninov obstajajo med različnimi vrstami, kot tudi med različnimi medvrstnimi križanci bezga sorazmerno velike razlike.
Ključne besede: bezeg (Sambucus spp.), skorja, fenolne spojine, tanini
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
Vpliv dodajanja enoloških taninov v različnih fazah alkoholne fermentacije na fizikalno-kemijske lastnosti vina sorte 'modri pinot'
Urška Bračko, 2020, magistrsko delo

Opis: Proučevali smo vpliv dodajanja treh enoloških taninov (Protanin R, Gallotanin B, Galitan Agrovin) v različnih fazah alkoholne fermentacije grozdnega soka (na začetku fermentacije, med njo in na koncu fermentacije) sorte 'Modri pinot' na vsebnost skupnih fenolov, antocianinov, taninov, mineralov ter nianso in intenziteto barve vina. Na povišanje vsebnosti skupnih fenolov je značilno vplival dodatek Gallotanina B, ki smo ga dodali med fermentacijo. Vsebnost taninov se je v primerjavi s kontrolnim vzorcem značilno zvišala ob dodatku Gallotanina B in Galitan Agrovin na koncu alkoholne fermentacije. Čas dodajanja taninov in vrsta tanina sta vplivala na nianso barve vina, na vsebnost antocianinov in na intenziteto barve vina. Najvišja vsebnost antocianinov je bila v vzorcu s Protaninom R, dodanim med alkoholno fermentacijo, kjer je bila tudi niansa barve najvišja. Največja intenziteta barve pa je bila v vzorcu s Protaninom R, ki smo ga dodali na koncu fermentacije.Vsebnost Mn, Fe in Zn v vinu je bila odvisna od časa dodajanja taninov, vsebnost Fe pa tudi od vrste dodanega tanina.
Ključne besede: enološki tanini/ antocianini/ 'Modri pinot'/ barva/ minerali
Objavljeno: 16.06.2020; Ogledov: 352; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Biološka aktivnost hidrolizabilnih taninov v epitelijskem celičnem modelu tankega črevesja in pri brojlerskih piščancih
Maksimiljan Brus, 2020, doktorska disertacija

Opis: Vključevanje hidrolizirajočih taninov iz kostanja (Castanea satiava Mill.) kot dodatek v vodi za pitje ali v krmi lahko predstavlja alternativo uporabi nutritivnih antibiotikov. Uporaba živalskega celičnega modela predstavlja primerno orodje za določitev optimalnih koncentracij fitogenih snovi, ki se v prehrani živali lahko pojavljajo v vodotopni ali prašnati obliki. Absorpcija glukoze in transport skozi celice epitelija črevesja sta regulirana z glukoznimi prenašalci, ki pomembno vplivajo na razpoložljivo koncentracijo glukoze in posledično na oskrbljenost organizma z glukozo, na katero lahko imajo tanini pomemben učinek. Za ta namen smo v prvi fazi raziskave razvili in karakerizirali piščančji epitelijski celični model. Zatem smo na njem analizirali učinkovitost vodotopne oblike ekstrakta v različnih koncentracijah (0,025 %, 0,05 %, 0,1 %, in 0,2 %) in določili citotoksičnost, celično proliferacijo, presnovno aktivnost, nastajanje reaktivnih kisikovih snovi, znotrajcelični antioksidativni potencial, genotoksičnost in vpliv na celični cikel. V drugi fazi smo na že razvitem celičnem modelu prašiča (CLAB in PSI) testirali učinkovitost prašnatih oblik kostanjevega ekstrakta na gensko izraženost glukoznih prenašalcev (SGLT1 in GLUT2) in glukoznih prenašalcev tipa 4 (GLUT4) kot tudi biodostopnost glukoze in biodostopnost hidrolizabilnih taninov. V tretji fazi poskusa smo na piščancih v laboratorijskih pogojih z analizo proizvodnih parametrov preverili učinkovitost optimalnih koncentracij HT, ugotovljenih na piščančjem epitelijskem modelu in vivo. Koncentracije, uporabljene v testiranju, so pokazale značilno (P < 0,05) večji proliferativni učinek na CSIEC kot kontrolni medij (največja proliferacija pri 0,1 % VOTE, določeno z meritvami optične gostote). 0,2 % koncentracija VOTE je bila citotoksična, kar je povzročilo značilno večjo (P < 0,05) produkcijo dušikovega oksida in vodikovega peroksida, vendar brez kratkotrajne genotoksičnosti. Čeprav je povečana koncentracija VOTE povzročila upad presnovne aktivnosti celic (najnižja pri 0,1 % VOTE), je presnovna aktivnost ostala višja kot v kontrolnih pogojih. Antioksidativni potencial je bil 75 % boljši in značilno višji (P < 0,05) v izpostavljenih celicah z 0,1 % VOTE v primerjavi s kontrolo. Dodajanje ekstraktov, bogatih s HT, je značilno (P < 0,05) vplivalo na izražanje hišnih genov v celicah CLAB. Ugotovili smo, da dodajanje ekstraktov, bogatih s HT (Farmatan in Contan), v visokih koncentracijah (37 µg/mL) značilno (P < 0,05) vpliva na manjše izražanje hišnih genov RNK polimeraze II (POLR2A) v celicah CLAB. Poleg tega so pri koncentraciji 4 µg/mL različni HT ekstrakti povečali izraženost SGLT1. Koncentracija dodatka 4 µg/mL HT ekstrakta Tanex je značilno (P < 0,05) povečala izražanje GLUT2. Različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL vplivajo na izražanje GLUT4. Analize biološke razpoložljivosti HT kažejo na značilno (P < 0,05) translokacijo galne kisline skozi 3D celični model v prvi uri po izpostavljenosti celic VOTE. Naši rezultati kažejo, da v vodi topni kostanjevi tanini ugodno vplivajo na črevesni epitelij, saj: i) spodbujajo proliferacijo enterocitov; ii) povečajo antioksidativni potencial; iii) nimajo genotoksičnega učinka; in iv) ne vplivajo na celično presnovo. Dejstvo, da različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL značilno (P < 0,05) povečajo izraženost SGLT1, GLUT2 in GLUT4 in imajo zato verjetno koristne prehranske učinke s povečanjem koncentracije glukoze v krvi v živali. Naši rezultati potrjujejo učinkovitost VOTE kot obetavnega kandidata za prehranski dodatek v komercialni proizvodnji.
Ključne besede: bioaktivnost, hidrolizabilni tanini, epitelij tankega črevesja, piščanci, prašiči
Objavljeno: 10.06.2020; Ogledov: 415; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

5.
Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablane
Gregor Kmetec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Ključne besede: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 350; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktov
Sara Štumpf, 2018, magistrsko delo

Opis: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Ključne besede: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 605; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'
Nasja Gričnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Ključne besede: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 482; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
Ekstrakcija komponent iz semen navadne ajde (Fagopyrum esculentum)
Zala Štukovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Za izolacijo biološko aktivnih komponent uporabljamo postopek ekstrakcije. Namen je bil ugotoviti kako izbira topila in procesni pogoji vplivajo na kvaliteto oziroma na sestavo ekstrakta pridobljenega iz navadne ajde (Fagopyrum esculentum). Pri eksperimentalnem delu smo uporabili konvencionalne in superkritične metode ekstrakcije. Izvedli pa smo tudi ekstrakcijo polisaharidov. Pridobljenim ekstraktom smo določevali vsebnost prostih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo in vsebnost proteinov z Bradfordovo metodo ter antioksidativno aktivnost ekstraktov z uporabo 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH*) prostega radikala. Izvedli smo tudi analize LC-MS/MS in določili vsebnost taninov. Najvišji izkoristek smo pridobili z ekstrakcijo po Soxhletu z uporabo topil petroleter in heksan. Ugotovili smo, da v našem primeru masni izkoristek ekstrakcije ne narašča v smeri rasti polarnosti topil. Razlog je v visoki vsebnosti nepolarnih komponent v semenih navadne ajde. Na izkoristek je vplivala tudi višja temperatura pri ekstrakciji. Najvišjo vsebnost prostih ogljikovih hidratov smo zasledili pri ekstraktu, kjer smo ekstrahirali polisaharide in pri nepredelanem materialu. Ugotovili smo tudi, da največ proteinov vsebuje ekstrakt, pridobljen s superkritično ekstrakcijo, najmanj pa sam material. Najvišji % inhibiranega DPPH sta vsebovala ekstrakta, kjer smo kot topilo uporabili metanol in metodo po Soxhletu ter ultrazvočno ekstrakcijo. Ugotovili smo, da temperatura ne vpliva bistveno na antioksidativno aktivnost. Izvedli smo analizo taninov v naših vzorcih z LC-MS/MS. Hidrolizirajoči tanini so bili prisotni samo v metanolnih in etanolnih ekstraktih. Od teh smo identificirali le elagno in galno kislino, ki smo ju tudi kvantificirali. Zaključimo lahko, da je velik delež spojin v ajdi nepolarne narave, ter da njihova topnost narašča z naraščujočo temperaturo. Ajda je kvalitetno živilo s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje, saj vsebuje veliko biološko aktivnih snovi, ki smo jih tudi dokazali.
Ključne besede: Fagopyrum esculentum, ekstrakcija rastlinskih materialov, biološka aktivnost, organska topila, superkritična ekstrakcija, hidrolizirajoči tanini
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 674; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
Ekstrakcija lubja kostanja s subkritično vodo
Andreja Turk, 2018, diplomsko delo

Opis: Biomasa predstavlja naravni vir vrednih komponent. Lubje kostanja vsebuje visoke vsebnosti taninov in različne fenolne spojine, ki se uporabljajo v medicini ter farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Namen diplomskega dela je bil separirati vredne spojine iz lubja kostanja s subkritično vodo in optimizirati proces z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Optimizirali smo tri ključne spremenljivke, in sicer temperaturo, čas in razmerje topilo/material, ter spremljali njihov vpliv na ekstrakcijski izkoristek in vsebnost vrednih komponent v lubju, kot so totalni fenoli, totalni tanini in antioksidativna aktivnost. V lubju smo dokazali prisotnost elagne in galne kisline, elagotaninov (veskalagin, kastalagin, 1-o-galoj kastalagin), sladkorjev (maltoza, glukoza, fruktoza in arabinoza) ter njihovih derivatov (5-HMF, furfural in levulinska kislina). Zadnji korak v diplomskem delu je bil določitev optimalnih pogojev, s katerimi bi dosegli najvišjo vsebnost elagne kisline ter zadovoljive vsebnosti totalnih fenolov in totalnih taninov.
Ključne besede: subkritična voda, navadni kostanj, fenolne spojine, tanini, optimizacija procesa, Box-Behnkenova metoda
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 677; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

10.
Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvora
Neža Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 1007; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (639,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici