1. Komunikacija medicinskih sester s svojci kritično bolnih pacientov v enotah intenzivne terapijeMartina Tovarnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Komunikacija je temeljna veščina v zdravstveni negi. Komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov v enotah intenzivne terapije predstavlja izziv za medicinske sestre. Namen zaključnega dela je predstaviti elemente učinkovite komunikacije s svojci kritično bolnih ter vpliv komunikacije s svojci na proces zdravstvene nege.
Metode: Uporabljene so bile metode pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze PubMed, CINAHL in ScienceDirect. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz poteka procesa identifikacije, pregleda, primernosti in vključitve ustreznih znanstvenih člankov. Zbrane podatke smo analizirali z vsebinsko analizo.
Rezultati: Od skupno 259 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 12 člankov. Oblikovali smo pet glavnih tem: komunikacija, vključitev svojcev v proces zdravstvene nege, kulturne kompetence v zdravstveni negi, podporne mehanizme ter ovire pri komunikaciji v zdravstveni negi.
Razprava in sklep: Učinkovita komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov obsega iskreno, odprto, pravočasno in empatično komuniciranje. Takšna komunikacija pripomore k vzpostavitvi in krepitvi medosebnih odnosov ter sodelovanju svojcev v procesu zdravstvene nege ter dviguje raven zaupanja in ugled medicinskih sester.
Keywords: komunikacija, svojci kritično bolnih pacientov, enote intenzivne terapije, medicinske sestre
Published in DKUM: 19.11.2025; Views: 0; Downloads: 28
 Full text (588,34 KB) |
2. Na osebo osredotočena oskrba pri starejših osebah z demenco in njihovih svojcihAltina Mavraj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zaradi naraščajočega števila oseb z demenco in staranja prebivalstva narašča potreba po kakovostni, na posameznika osredotočeni oskrbi. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kakšne izkušnje imajo starejše osebe z demenco in njihovi svojci z oskrbo, osredotočeno na osebo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature z uporabo podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science. V analizo so bile vključene kvalitativne raziskave, objavljene do marca 2025. Uporabljena je bila narativna sinteza, ki je omogočila tematsko analizo izkušenj oseb z demenco in njihovih svojcev.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 15 kvalitativnih raziskav iz različnih držav. Ugotovljeno je bilo, da na osebo osredotočena oskrba spodbuja dostojanstvo, varnost, spoštljivo komunikacijo in vključenost svojcev. Kljub pozitivnim učinkom pa kakovost oskrbe pogosto omejujejo sistemske pomanjkljivosti.
Razprava in zaključek: Starejše osebe z demenco in njihovi svojci cenijo oskrbo, ki prepoznava njihove individualne potrebe, identiteto in vrednote. Ključnega pomena so kakovostni odnosi, ustrezna komunikacija in aktivno vključevanje svojcev, ki so pogosto spregledani kot pomemben vir podpore.
Keywords: demenca, starejši, svojci, oskrba
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (1,16 MB) |
3. Izkušnje pacientov in svojcev s komunikacijo na nevrokirurškem področjuVesna Petrović, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Izkušnje pacientov in svojcev s komunikacijo na nevrokirurškem področju so zelo pomembne, saj komunikacija vpliva na kakovostno in celostno zdravstveno obravnavo pacientov ter jo zagotavlja, ob tem pa pozitivno vpliva tudi na interakcijo s svojci.
Namen magistrskega dela je bil predstaviti izkušnje pacientov in svojcev s komunikacijo na nevrokirurškem področju.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Da smo pridobili
podatke, smo uporabili polstrukturirani intervju s fokusno skupino pacientov in svojcev. Zaključili smo z analizo intervjujev in odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 11 pacientov in 10 svojcev pacientov.
Rezultati: Pacienti in svojci so pozitivno ocenili strokovnost in dostopnost zdravstvenega osebja, ki je dajalo jasne informacije o posegih, zapletih in nadaljnjih korakih, s čimer so člani osebja omilili strah in negotovost. Osebni pristop in razlaga zdravstvenega stanja sta bila cenjena, čeprav so nekateri svojci poročali o težavah pri pridobivanju informacij.
Razprava: Raziskava kaže, da so pacienti in svojci pozitivno ocenili komunikacijo z zdravstvenim osebjem, ki je z jasnimi informacijami in podporo omililo čustveno stisko. Kljub težavam pri dostopu do informacij so bile skupne izkušnje ocenjene kot pozitivne, zlasti zaradi empatičnega in osebnega pristopa zdravstvenega osebja.
Zaključek: Empatična in jasna komunikacija je bistvena za pozitivno izkušnjo pacientov in svojcev v nevrokirurgiji. Kljub težavam pri dostopu do informacij so osebni pristop, podpora in razumljive razlage ključni za zadovoljstvo in uspešno zdravstveno oskrbo.
Keywords: komunikacija, pacienti, svojci, klinične izkušnje, nevrokirurško področje
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,48 MB) |
4. |
5. |
6. Doživljanje svojcev ob negovanju pacienta s poškodbo hrbtenjačeŠpela Javšnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Poškodba hrbtenjače je ena izmed zelo pogostih poškodb, ki se lahko zgodi posamezniku. Osebe, ki običajno skrbijo za svoje bližnje s poškodbo hrbtenjače, pa so najpogosteje kar njihovi svojci oziroma domači, to pa lahko tudi vpliva na njihov odnos ter jih vodi do čustvenih in psiholoških izzivov. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj občutijo in doživljajo svojci ob tem, ko negujejo nekoga od svojih bližnjih po poškodbi hrbtenjače.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. Za pregled, analizo ter sintezo člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL ter Scopus. V analizo so bile vključene različne raziskave, ki so bile objavljene v angleškem jeziku in bile izdane za obdobje 10 let, in sicer od leta 2011 do leta 2021. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili tematsko analizo.
Rezultati: Po podrobnem pregledu ter analizi 14-ih člankov, ki so najbolj ustrezali vsebini naslova zaključnega dela, so rezultati pokazali, da so svojci najpogosteje primarni negovalci oseb s poškodbo hrbtenjače. Rezultati so prav tako pokazali, da so svojci pod večjim psihičnim pritiskom, bolj obremenjeni, imajo manj časa zase, veliko pa jih zapade v depresijo.
Razprava in sklep: Negovanje pacienta s poškodbo hrbtenjače zelo vpliva na samo kakovost življenja družinskih oskrbovalcev, saj ima na njih različne posledice, predvsem na telesnem, duševnem in socialnem področju. Svojci velikokrat poročajo o tem, da so se ob negovanju svojih bližnjih počutili izolirane, imeli pa so tudi občutek, da so izgubili svojo identiteto in da je bila njihova vloga spremenjena v negativnem smislu kot posledica negovanja bližnjega s poškodbo hrbtenjače.
Keywords: Poškodba hrbtenjače, negovanje, svojci, doživljanje.
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 1122; Downloads: 194
Full text (1,03 MB) |
7. Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodihNataša Mlinar Reljić, 2021, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti.
Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Keywords: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 1876; Downloads: 573
Full text (2,69 MB) |
8. Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjoJulija Rožič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature.
Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti.
Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Keywords: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Published in DKUM: 26.05.2021; Views: 1797; Downloads: 290
Full text (573,86 KB) |
9. Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimiSandra Žiher, 2020, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester.
Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize.
Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester.
Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Keywords: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1475; Downloads: 338
Full text (532,20 KB) |
10. Skrb za družinskega člana z demencoLaura Heček, 2020, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče in namen: Demenca je resna bolezen, ki prizadene starejše ljudi in ogroža njihovo življenje. Posledici demence sta zmanjšanje in nezmožnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti. Demenca prizadene funkcije, kot so: spomin, razumevanje, mišljenje, orientacija, učne in računske sposobnosti ter sposobnost govornega izražanja in presoje. Živeti z bližnjo osebo, ki postopoma in neustavljivo kaže znake demence, je velik življenjski izziv, ki redno obremenjuje najbližje družinske člane. V diplomskem delu se osredotočamo predvsem na svojce, ki skrbijo za osebo z demenco, pri čemer dajemo v okviru raziskave poudarek zlasti njihovim izkušnjam na tem področju.
Raziskovalne metode: Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so delno strukturirani intervjuji. V raziskavo je vključen vzorec, ki ga sestavlja sedem odraslih oseb, tj. družinskih članov oseb z demenco, ki so prostovoljno pristali na sodelovanje. Uporabljena je metoda tematske analize besedila.
Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v dveh glavnih temah, in sicer; Soočanje z boleznijo in Kakovost življenja z osebo z demenco.
Diskusija in zaključek: Svojci se pri oskrbi oseb z demenco vsakodnevno srečujejo s težavami in se težko znajdejo v novo nastali vlogi. Raziskava je pokazala nujnost zagotavljanja socialne in druge podpore družinskih članov, ki skrbijo za osebo z demenco, zaradi zaščite njihovega zdravja in potrebo po ublažitvi vsakdanjega psihofizičnega stresa v procesu oskrbe.
Keywords: demenca, družina, nega v družini, svojci.
Published in DKUM: 19.02.2020; Views: 1618; Downloads: 437
Full text (458,93 KB) |
