| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Obveščanje svojcev o smrti njihovih najbližjih : dileme in razmišljanja
Viktor Zupančič, Danijela Frangež, 2006, published professional conference contribution

Keywords: policija, smrtni primeri, svojci, obveščanje
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 154; Downloads: 7
.pdf Full text (353,36 KB)

2.
Percepcija in vloga svojcev v življenju z bolnikom s parkinsonovo boleznijo
Nadja Irgolič, 2023, master's thesis

Abstract: Pri celostni oskrbi bolnikov s Parkinsonovo boleznijo so ključnega pomena njegovi bližnji. Pomembno je prilagajanje družinskih članov na stanje obolelega, podpora pri zagotavljanju oskrbe in psihosocialna prilagoditev. Zato smo želeli raziskati percepcijo svojcev o življenju z bolnikom s Parkinsonovo boleznijo ter opisati njihovo vlogo pri oskrbi in v vsakdanjem življenju.
Keywords: Parkinsonova bolezen, percepcija, vloga, svojci
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 678; Downloads: 132
.pdf Full text (370,10 KB)

3.
Doživljanje svojcev ob negovanju pacienta s poškodbo hrbtenjače
Špela Javšnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Poškodba hrbtenjače je ena izmed zelo pogostih poškodb, ki se lahko zgodi posamezniku. Osebe, ki običajno skrbijo za svoje bližnje s poškodbo hrbtenjače, pa so najpogosteje kar njihovi svojci oziroma domači, to pa lahko tudi vpliva na njihov odnos ter jih vodi do čustvenih in psiholoških izzivov. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj občutijo in doživljajo svojci ob tem, ko negujejo nekoga od svojih bližnjih po poškodbi hrbtenjače. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. Za pregled, analizo ter sintezo člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL ter Scopus. V analizo so bile vključene različne raziskave, ki so bile objavljene v angleškem jeziku in bile izdane za obdobje 10 let, in sicer od leta 2011 do leta 2021. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili tematsko analizo. Rezultati: Po podrobnem pregledu ter analizi 14-ih člankov, ki so najbolj ustrezali vsebini naslova zaključnega dela, so rezultati pokazali, da so svojci najpogosteje primarni negovalci oseb s poškodbo hrbtenjače. Rezultati so prav tako pokazali, da so svojci pod večjim psihičnim pritiskom, bolj obremenjeni, imajo manj časa zase, veliko pa jih zapade v depresijo. Razprava in sklep: Negovanje pacienta s poškodbo hrbtenjače zelo vpliva na samo kakovost življenja družinskih oskrbovalcev, saj ima na njih različne posledice, predvsem na telesnem, duševnem in socialnem področju. Svojci velikokrat poročajo o tem, da so se ob negovanju svojih bližnjih počutili izolirane, imeli pa so tudi občutek, da so izgubili svojo identiteto in da je bila njihova vloga spremenjena v negativnem smislu kot posledica negovanja bližnjega s poškodbo hrbtenjače.
Keywords: Poškodba hrbtenjače, negovanje, svojci, doživljanje.
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 1122; Downloads: 184
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih
Nataša Mlinar Reljić, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Keywords: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 1876; Downloads: 508
.pdf Full text (2,69 MB)

5.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Keywords: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Published in DKUM: 26.05.2021; Views: 1797; Downloads: 252
.pdf Full text (573,86 KB)

6.
Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi
Sandra Žiher, 2020, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester. Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Keywords: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1475; Downloads: 325
.pdf Full text (532,20 KB)

7.
Skrb za družinskega člana z demenco
Laura Heček, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Demenca je resna bolezen, ki prizadene starejše ljudi in ogroža njihovo življenje. Posledici demence sta zmanjšanje in nezmožnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti. Demenca prizadene funkcije, kot so: spomin, razumevanje, mišljenje, orientacija, učne in računske sposobnosti ter sposobnost govornega izražanja in presoje. Živeti z bližnjo osebo, ki postopoma in neustavljivo kaže znake demence, je velik življenjski izziv, ki redno obremenjuje najbližje družinske člane. V diplomskem delu se osredotočamo predvsem na svojce, ki skrbijo za osebo z demenco, pri čemer dajemo v okviru raziskave poudarek zlasti njihovim izkušnjam na tem področju. Raziskovalne metode: Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so delno strukturirani intervjuji. V raziskavo je vključen vzorec, ki ga sestavlja sedem odraslih oseb, tj. družinskih članov oseb z demenco, ki so prostovoljno pristali na sodelovanje. Uporabljena je metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v dveh glavnih temah, in sicer; Soočanje z boleznijo in Kakovost življenja z osebo z demenco. Diskusija in zaključek: Svojci se pri oskrbi oseb z demenco vsakodnevno srečujejo s težavami in se težko znajdejo v novo nastali vlogi. Raziskava je pokazala nujnost zagotavljanja socialne in druge podpore družinskih članov, ki skrbijo za osebo z demenco, zaradi zaščite njihovega zdravja in potrebo po ublažitvi vsakdanjega psihofizičnega stresa v procesu oskrbe.
Keywords: demenca, družina, nega v družini, svojci.
Published in DKUM: 19.02.2020; Views: 1618; Downloads: 424
.pdf Full text (458,93 KB)

8.
Aktivnosti medicinske sestre pri odpustu pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice
Mateja Grobelšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali aktivnosti medicinske sestre pri pripravi na odpust pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice tekom hospitalizacije in na dan odpusta ter vključevanje svojcev skozi hospitalizacijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti katere negovalne diagnoze se pojavijo pri pripravi pacienta na odpust in kakšno vlogo imajo svojci pri pripravi na odpust pacienta. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in vključili izbrano literaturo. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študiji primera. S pomočjo intervjuja in vprašalnika glede na 11 funkcijskih vzorcev po Marjory Gordon, smo izpostavili negovalne diagnoze. V študiji primera je sodelovala pacientka s poškodbo ledvenega dela hrbtenice s pridruženo poškodbo leve goleni.S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima vključevanje svojcev pri načrtovanju odpusta veliko vlogo ter, da je pomembno njihovo vključevanje že pri sprejemu in tekom hospitalizacije. Pri obravnavani pacientki smo ugotovili osem negovalnih diagnoz, ki so nam pomagale, da smo izdelali načrt zdravstvene nege in s tem pacienta ter njegove svojce še bolje pripravili na sam odpust. Vsaka poškodba in sprejem pacienta v bolnišnico zanj in za svojce predstavlja stres. Zato je pomembno, da jih vključimo v zdravstveno vzgojni proces že ob sprejemu in jih tekom hospitalizacije spodbujamo, motiviramo in jih tako postopoma pripravimo na odpust. Veliko vlogo igra dobra komunikacija tako v timu, kot z pacientom in njegovimi svojci.
Keywords: Zdravstvena nega, padec, svojci, načrtovanje, Marjory Gordon, negovalne diagnoze.
Published in DKUM: 29.01.2020; Views: 1422; Downloads: 367
.pdf Full text (523,70 KB)

9.
Zdravstvena obravnava starostnika z demenco v domačem okolju
Barbara Pristovnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Pri starostnikih je demenca pogosta bolezen. Starostna meja se iz leta v leto povečuje, zato demenca strmo narašča in predstavlja velik problem na svetovni ravni. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z demenco v domačem okolju, kar predstavlja izziv za zdravstveno nego. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pol-strukturiranim intervjuji in jih vsebinsko opredelili. Pridobljene intervjuje smo obdelali in podatke opisno predstavili. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Potekali so anonimno, z možnostjo odklonitve. Sodelovalo je 10 diplomiranih medicinskih sester. Rezultati: Združili smo kode, ki smo jih deskriptivno opisali ter združili v štiri teme: zdravstvena obravnava dementnega starostnika na domu; pristopi, ki jih diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu uporabljajo med opravljanjem negovalnih intervencij; občutki, ki jih doživljajo dementni starostniki med obravnavo in opažanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki jih zaznajo pri svojcih. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da imajo dobre izkušnje z dementnimi starostniki, najpogostejše ovire vidijo v nesodelovanju z dementnimi starostniki kadar bolezen napreduje. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z dementnimi starostniki. Ovire, ki jih opažajo so predvsem v komunikaciji, nesodelovanju in spremembi vedenja pri dementnih starostnikih. Za strokovno izvedbo negovalnih intervencij vključijo svojce in prilagodijo pogovor, ki je razločen in razumljiv.
Keywords: dementni starostnik, patronažna medicinska sestra, svojci, lokalna skupnost
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 2252; Downloads: 433
.pdf Full text (1,23 MB)

10.
Zadovoljstvo stanovalcev, svojcev in zaposlenih v domu upokojencev Špesov dom Vojnik
Barbara Brečko, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Stopnja zadovoljstva uporabnikov je v vrhu meril kakovosti in ima odločujoč vpliv na poslovni uspeh organizacije. Z nalogo smo želeli ugotoviti zadovoljstvo svojcev, stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov Špesov dom Vojnik. Z uvedbo sistema kakovosti European quality-improving leraning (E-Qalin) smo želeli ugotoviti, s katerimi področji delovanja so svojci, stanovalci in zaposleni zadovoljni, katera področja so za njih pomembnejša in kaj bo treba še izboljšati. Uporabljena je bila metoda deskriptivne statistike. V raziskavi so bili uporabljeni trije vprašalniki, ki so bili namenjeni svojcem, stanovalcem in zaposlenim. Vprašalnike smo pridobili od podjetja Fabrika, za kar imamo pisno dovoljenje. Anketiranje je bilo izvedeno leta 2013, ko se je dom vključeval v E-Qalin, leta 2014 in leto kasneje, 2015. Anketiranci so si pri ocenjevanju trditev pomagali s petstopenjsko lestvico. Na koncu vsakega vprašalnika so dopisali svojo starost, lahko so dodali tudi pripombe, predloge in napisali pohvalo. Vprašalnik za svojce je skupno vseboval 24 vprašanj, ki so se posvetila trem različnim področjem delovanja (zadovoljstvu z nivojem nege in oskrbe, zadovoljstvu glede vključenosti in imidžu doma). Vprašalnik za stanovalce je skupno vseboval 33 vprašanj, ki so ocenjevala pet različnih področij delovanja z različnimi podpodročji (zadovoljstvo s standardom nege in oskrbe, komunikacijo, avtonomijo, ponudbo dodatnih dejavnosti in zasebnost). Vprašalnik za zaposlene pa je vseboval 23 vprašanj za pet različnih področij delovanja (zadovoljstvo z interdisciplinarnim sodelovanjem, sprejemanje vizije, klimo v organizaciji, možnost osebnega in poklicnega razvoja ter dodatno usposabljanje). V raziskavi je sodelovalo 67 svojcev. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 37 % zadovoljnih, 62 % zelo zadovoljnih in 1 % niti zadovoljen niti nezadovoljen. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri svojcih je bila po vpeljavi modela E-Qalin statistično pomembno višja. Od skupno 69 anketiranih stanovalcev jih je bilo s splošno kakovostjo storitev 31 % zadovoljnih, 66 % zelo zadovoljnih in 3 % niti zadovoljni niti nezadovoljni. Pri stanovalcih se je povprečna ocena zadovoljstva po vpeljavi modela E-Qalin prav tako zvišala, vendar razlika ni bila statistično pomembna. V sklopu ankete za zaposlene je sodelovalo 47 zaposlenih. S splošno kakovostjo storitev jih je bilo 57 % zadovoljnih, 26 % zelo zadovoljnih in 17 % niti zadovoljnih niti nezadovoljnih. Razlika v povprečni oceni stopnje zadovoljstva pri zaposlenih se je od leta 2013 do leta 2015 statistično pomembno povišala. Raziskava je razkrila pomen vpeljave sistema kakovosti v Špesov dom Vojnik in postopen dvig zadovoljstva svojcev, stanovalcev in zaposlenih. Rezultati anket so vodstvo spodbudili, da so se pri delu uvedle določene spremembe, ki so jih predlagali svojci, stanovalci in zaposleni.
Keywords: zadovoljstvo, svojci, stanovalci, zaposleni, sistem kakovosti E-Qalin, spremembe
Published in DKUM: 18.01.2019; Views: 2444; Downloads: 230
.pdf Full text (4,85 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica