| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Validacija metode za analizo Pb(II) z uporabo SPE senzorja
David Majer, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Težke kovine so prisotne vsepovsod okoli nas in predstavljajo nevarnost živalim in ljudem. Ena izmed metod za določevanje težkih kovin, ki se je uporabljala v zadnjih desetletjih, je polarografija, ki uporablja živo-srebrno elektrodo. Zaradi toksičnih lastnosti živega srebra je prišlo do razvoja metod, ki bi nadomestile živo-srebrno elektrodo. Namen diplomskega dela je delna validacija metode za analizo Pb(II) z uporabo senzorja SPE (angl. screen-printed electrode), ki lahko predstavlja dober nadomestek za živo-srebrno elektrodo. SPE so senzorji, ki imajo na isto površino keramike ali plastike natisnjeno trielektrodno konfiguracijo (delovno, referenčno in pomožno elektrodo). V sklopu validacijskega postopka smo preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost ter vpliv interferenc. Reverzibilnost elektrodne reakcije SPE-senzorja smo najprej preverili s ciklično voltametrijo (CV), nato smo elektroanalizno metodo izvajali z (angl. square-wave) anodno striping voltametrijo (SWASV). Kot delovno elektrodo smo uporabili elektrodo iz ogljika na senzorju SPE ali modificirano ogljikovo elektrodo z antimonovo plastjo (SbFSPE). Kot medij za tvorbo elektrode smo v slednjem primeru uporabili 0,01 M HCl in 0,5 mg/L Sb(III). Delno validacijo metode smo izvedli z uporabo obeh elektrod. Meja zaznavnosti in meja določljivosti sta bili 1,5 µg/L in 3,0 µg/L za SbFSPE ter 0,5 µg/L in 1,5 µg/L za SPE. Linearnost metode je v koncentracijskem območju med 24,4 µg/L in 319,1 µg/L za SbFSPE in med 69,8 µg/L in 368,4 µg/L za SPE. Točnost metode smo preverjali z določevanjem koncentracije z metodo večkratnega standardnega dodatka pri koncentraciji svinca 169,1 µg/L, natančnost metode pa smo določili z izračunom relativnega standardnega odmika (RSD). Pri zaporednem izvajanju analiz na različnih senzorjih smo ugotovili, da sta točnost in natančnost signifikantno boljša z uporabo SbFSPE kot SPE, kadar senzor uporabimo prvič. Točnost in natančnost se z nadaljnjo uporabo SbFSPE slabšata, medtem ko se točnost SPE izboljša že pri drugi uporabi. Pri zaporedni uporabi istega senzorja smo ugotovili, da je točnost po petih zaporednih uporabah boljša v primeru SPE kot SbFSPE. Študij vpliva interferenc na metodo je pokazal, da se je pri enakih koncentracijah Cd(II) in Pb(II) signal za Pb(II) povečal, medtem ko se je pri masnem koncentracijskem razmerju Pb(II) in Cd(II), 1 : 10, vrh za Pb(II) zmanjšal. Pri 100-krat večji koncentraciji Cd(II) v primerjavi s Pb(II) je prišlo do prekrivanja vrhov, tako vrha za svinec ni bilo mogoče določiti. Zraven Cd(II) so na signal za Pb(II) imeli signifikanten vpliv tudi Hg(II), Bi(III), Cu(II) in Sn(II), medtem ko v prisotnosti Zn(II), As(III), Na(I), Ca(II), Mg(II), K(I), Fe(III) in NO3- ionov ni prišlo do večjih sprememb.
Keywords: validacija, SPE, svinec, antimon, SWASV, določevanje težkih kovin.
Published: 29.08.2018; Views: 1223; Downloads: 338
.pdf Full text (7,46 MB)

2.
Optimizacija in validacija cu modificirane elektrode iz steklastega ogljika za analizo Pb(ii)
Žan Šašek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila optimizacija in validacija Cu modificirane elektrode iz steklastega ogljika za analizo Pb(II). Raziskavo smo začeli z določevanjem meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ), nadaljevali smo z določevanjem linearnosti metode in na koncu smo preverili še točnost in natančnost metode. Za analizo Pb(II) smo uporabili square-wave anodno striping voltametrijo (SWASV), za preverjanje ali naša elektroda deluje pravilno pa smo uporabili metodo ciklične voltametrije (CV). Raziskavo smo opravljali pri treh različnih potencialih depozicije in sicer pri 0,6 V, 0,7 V in 0,8 V. LOD metode nismo mogli določiti pri noben potencialu medtem ko smo LOQ določili pri koncentraciji 2 g/L in to pri vseh treh potencialih. Linearen odziv metode pri potencialu 0,6 V je v območju med 1,85 g/L in 40,86 g/L, pri drugih dveh potencialih pa v območju med 1,85 g/L in 58,18 g/L. Ugotovili smo, da je metoda točna in natančna pri potencialu depozicije 0,7 V in 0,8 V.
Keywords: Elektroda iz steklastega ogljika, modificirana Cu-elektroda, analiza težkih kovin, voltametrija, anodna striping voltametrija, svinec
Published: 03.08.2018; Views: 755; Downloads: 166
.pdf Full text (2,29 MB)

3.
Adsorpcija težkih kovin na biooglje
Andreja Sever, 2017, master's thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti adsorpcijske lastnosti biooglja, pridobljenega iz odpadne biomase s postopkom hidrotermične karbonizacije (HTC), za adsorpcijo težkih kovin, in sicer Cd2+ in Pb2+ ionov. Kot odpadni biomaterial smo uporabili lubje listavca z velikim deležem taninov, skorjo kostanja. Določili smo izkoristek biooglja pridobljenega s HTC ter izmerili zeta potencial, specifično površino, volumen por, povprečni premer por in velikost delcev. Biooglje smo pripravili brez in z dodatkom ocetne kisline in rezultate med seboj primerjali. Povprečni izkoristek in masa obeh pridobljenih vzorcev sta bila podobna. Nato smo izvedli ravnotežno adsorpcijo Cd2+ in Pb2+ ionov v odvisnosti od pH in koncentracije izhodne raztopine. Ravnotežna adsorpcija Pb2+ ionov v odvisnosti od pH je bila najboljša pri pH 2. Maksimalna kapaciteta adsorbenta za svinčeve ione je bila dosežena pri koncentraciji 12 mM in je znašala 151,80 mg/g adsorbenta. Adsorpcija Cd2+ ionov je bila najvišja pri pH 5, vendar je bila količina adsorbiranih ionov mnogo nižja kot Pb2+ ionov. Največjo specifično površino je imelo biooglje brez dodatka ocetne kisline, in sicer 12,8229 m2/g. Najnižjo vrednost zeta potenciala -19,00 mV je imel vzorec zdrobljenega biooglja, pridobljenega z dodatkom ocetne kisline. Velikost delcev je bila najvišja pri nezdrobljenih delcih biooglja. V tem primeru je imelo največji povprečni premer biooglje pridobljeno brez dodatka ocetne kisline, in sicer 3248 nm.
Keywords: adsorpcija, biooglje, hidrotermična karbonizacija, svinec, zeta potencial, BET
Published: 22.11.2017; Views: 871; Downloads: 102
.pdf Full text (1,21 MB)

4.
Pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnih mestih
Lidija Korat, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnih mestih je kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarno obravnavo. V doktorski disertaciji je prikazan sistemski pristop, ki problematiko obravnava celovito, tako da povezuje različne discipline, tj. splošno kemijo, analitsko kemijo, kemijsko procesno tehniko, medicino in pravo, in s tem na sistematičen način omogoča celovit nadzor nad izpostavljenostjo nevarnim snovem na delovnih mestih. Metodološki pristop je zasnovan na algoritemski način, ki sestoji iz petih korakov. V prvem koraku, »Zbiranje podatkov«, so podani napotki za učinkovito zbiranje podatkov o nevarnih snoveh oz. zmeseh na delovnih mestih, zbrane so svetovne organizacije in baze podatkov, ki zbirajo in obdelujejo te podatke. V drugem koraku, »Opredelitev nevarnosti«, so navedeni načini za prepoznavanje nevarnosti, ki izhajajo iz lastnosti nevarnih snovi oz. zmesi. Tretji korak, »Ocenitev tveganja«, prikazuje postopke za celovito obravnavo dejavnikov, ki vplivajo na tveganja in prispevajo k njihovemu zniževanju, kot so psihosocialne razmere, zdravstveni nadzor, usposabljanja, delovna oprema, delovno okolje (osvetljenost, toplotno udobje, ročno premeščanje bremen, hrup, vibracije, elektromagnetna sevanja, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, ustreznost hrambe in skladiščenje nevarnih snovi), meritve kemičnih škodljivosti, osebna varovalna oprema, biološki monitoring in izvajanje notranjega nadzora. V četrtem koraku, »Ukrepi za zmanjšanje tveganja«, so opredeljeni varnostni ukrepi od tistih z najvišjo prednostjo, tj. nadomestitev nevarne kemične snovi in/ali procesa z manj nevarno ali nenevarno snovjo in/ali procesom, če je to tehnično možno, do organizacijskih in individualnih ukrepov. V petem koraku, »Revizija ocene tveganja«, so podani napotki za redno obnavljanje ocene tveganja in evalvacijo napredka. Razvito metodologijo smo prikazali na primerih delavcev, ki so izpostavljeni stirenu in svincu oz. svinčevim spojinam, na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Izsledki raziskave kažejo, da so najvišjim koncentracijam svinca izpostavljeni delavci v proizvodnji svinčevih akumulatorjev, nekateri so izpostavljeni celo avtoriziranim svinčevim spojinam. Največji koncentraciji stirena so izpostavljeni delavci pri ročnem nanašanju poliestrskih in vinilestrskih smol, ki se jim je vrednost mandljeve kisline v urinu zvišala za 30 % v primerjavi s predhodno raziskavo. Vpliv ototoksičnosti stirena in svinca je bil v vseh dejavnostih spregledan. Preliminarno smo opredelili tudi nevarnosti za delavce, ki so izpostavljeni nanodelcem. Prednost razvite metodologije je, da predstavlja splošni postopek, ki se lahko uporabi za nadzor izpostavljenosti različnim nevarnim snovem na delovnih mestih. Rezultati disertacije so uporabni za različne ciljne skupine, kot so izpostavljeni delavci, strokovni delavci s področja varnosti, odgovorne osebe, organi nadzora, vladne strokovne službe itd. Prispevajo k zmanjšanju tveganja za obolenja in poškodbe delavcev, vplivajo na znižanje verjetnosti požara in eksplozije ter na dvig ravni kemijske varnosti. Rezultati disertacije so pokazali nekatere vrzeli na zakonodajnem področju, zato bodo potencialna podlaga za oblikovanje zakonodajnih predlogov tako v Republiki Sloveniji kot v Evropski uniji.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, nadzor, nevarne snovi, stiren, svinec, biološki monitoring
Published: 09.11.2017; Views: 1191; Downloads: 234
.pdf Full text (9,86 MB)

5.
Vpliv svinca in selena na ozkolistni koščec (Berula erecta Huds.) v in vitro pogojih
Tadeja Rižnik, 2017, master's thesis

Abstract: Veliko območij v Sloveniji in na Zemlji je močno onesnaženih s svincem (Pb). Za reševanje težav, povezanih s Pb je dobro poznati, katere rastline so sposobne rasti na tovrstnih območjih in ali so primerne za fitoremediacijo onesnaženih tal. Selen naj bi imel nekatere pozitivne učinke na rastline. Vpliv svinca in interakcije svinca ter selena na rast in razvoj makrofita vrste Berula erecta smo spremljali glede na spremembo rastnih parametrov, fotokemično učinkovitost PS II, vsebnost fotosintetskih pigmentov, antocianov, vsebnost težkih kovin v tkivih in vsebnost glutationa ter cisteina v tkivih rastlin. Rastline so rastle v Murashige in Skoog mediju z dodanimi raztopinami 10 mg Pb L-1 in 50 mg Pb L-1 (Pb dodan v obliki Pb(NO3)2), kot tudi 10 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ in 50 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ (Se dodan v obliki Na2SeO3). Dodatek Pb zaviralno deluje na rast rastline v višino in na rast korenin, vzpodbuja pa rast stolonov in brstov. Pri kombinaciji svinca in selena je bilo opaziti podobne trende. S podaljševanjem časa izpostavljenosti so se na rastlinah pokazali vse bolj negativni učinki Pb, je pa opazno izboljšanje fitnesa rastline ob dodatku selena glede na nekatere parametre (vsebnost fotosinteznih pigmentov, antocianov).
Keywords: Svinec, selen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, pigmenti.
Published: 16.08.2017; Views: 858; Downloads: 159
.pdf Full text (1,32 MB)

6.
VPLIV DEJAVNOSTI PRIDOBIVANJA IN PREDELAVE SVINCA NA OKOLJE IN PREBIVALSTVO ZGORNJE MEŽIŠKE DOLINE
Tatjana Obretan, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Še nikoli niso imeli ljudje toliko znanja o naši preteklosti kot mi, v nobeni dobi niso bili tako temeljito informirani o dogodkih sedanjosti kot mi, kljub temu pa občutek negotovosti o naši prihodnosti še nikoli ni bil tako velik kot danes. To misel, ki se nadaljuje z ugotovitvijo, da je kemija bolj kot vse druge industrijske dejavnosti izboljšala življenjske pogoje človeštva, zato pa moramo vzeti v zakup določene nezaželene spremljajoče učinke, je izrekel prof. dr. Quadbeck-Seeger na znanstvenem posvetu ob 125-letnici kemijskega koncerna BASF, vendar jo mirno lahko prenesemo tudi na dejavnost pridobivanja in predelave svinčeve rude v zgornji Mežiški dolini. Svinec je težka kovina, ki je danes v povezavi z okoljem pojem za strup. Od takrat, ko se je človek naučil kreativno izkoriščati zaklade Zemlje, svinec zvesto spremlja napredek civilizacije. Žal pa pri pridobivanju, predelavi in uporabi vseh materialnih dobrin poleg koristnih nastajajo tudi nekoristne, ki v kakršni koli obliki vplivajo na okolje, in so posledica lastnosti surovin in tehnologije pridobivanja, predelave ali uporabe. Obremenjevanje okolja je svetovni problem. Skladno z razvojem spoznanj, znanja in zavesti skušajo tudi v zgornji Mežiški dolini z aktivno politiko, omejiti vpliv pridobivanja in predelave svinca na okolje. Zgornja Mežiška dolina spada med najbolj degradirana območja v Sloveniji. Vendar se je z umestitvijo v najbolj degradirana območja in sprejetjem Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini v letu 2007 pričela intenzivneje izvajati sanacija okolja, ki daje spodbudne rezultate. Izboljšala se je kakovost zraka, površinskih voda, problematična pa ostaja kakovost prsti. Izboljšanje stanja okolja v veliki meri čutijo tudi prebivalci, kar se kaže v znižanju vsebnosti svinca v krvi in lepšem bivanjskem okolju.
Keywords: Svinec, obremenjenost, obremenjevanje, sanacija, zgornja Mežiška dolina.
Published: 26.10.2016; Views: 1129; Downloads: 156
.pdf Full text (1,49 MB)

7.
Odstranjevanje svinčevih in kromovih ionov iz vodnih raztopin s pomočjo adsorpcije na nanodelce
Vesna Masten Gubeljak, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so bili sintetizirani nanodelci po Stöberjevi sol-gel metodi v alkoholnem mediju in amonijakom kot katalizatorjem, pri pH 10-11 in množinskem razmerju prekurzorjev TEOS:APTMS za 1:2 in 1:4. Za karakterizacijo materialov smo uporabili BET metodo za določanje specifične površine, infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) za določevanje funkcionalnih skupin, rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM) ter za analizo učinkovitosti odstranjevanja svinčevih ionov (Pb2+) in skupnega kroma (skupni Cr) z AAS metodo. Adsorpcija svinca (Pb2+) in skupnega Cr na funkcionalizirane nanodelce (SiO2@NH2) in funkcionalizirane magnetne nanodelce (MND@SiO2@NH2) se je pokazala kot uspešna metoda za odstranjevanje ionov težkih kovin iz odpadnih voda. Pri velikosti MND@SiO2@NH2 delcev od 9 – 16 nm z debelino prevleke od 2- 5 nm smo odstranili od 95 % do 99 % Pb2+, Cr6+ in skupnega Cr iz modelnih voda. Z R (%) > 95 se sintetizirani material izkazal kot zelo učinkovit tudi pri odstranjevanju Pb2+ in skupnega Cr iz modelne mešanice ionov težkih kovin. Visoko učinkovitost omogoča velika specifična površina delcev in površinska funkcionalizacija z amino skupinami (-NH2).
Keywords: adsorpcija, krom, magnetni nanodelci, nanodelci SiO2, odstranjevanje težkih kovin, odpadne vode, sol-gel sinteza, svinec
Published: 05.09.2016; Views: 1110; Downloads: 157
.pdf Full text (4,51 MB)

8.
Čiščenje odpadnih vod iz steklarske industrije
Natalija Gorjanc, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali metode čiščenja odpadnih vod iz steklarske industrije. Iz odpadne vode smo želeli odstraniti svinec, antimon, sulfate in fluoride. Preučili smo različne metode odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadnih vod. V teoretičnem delu smo opisali različne postopke odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadne vode. Nato smo čistili dve vrsti odpadne vode iz Steklarne Rogaška, d. o. o., in sicer vodo, ki nastaja pri kislinskem poliranju izdelkov in se nato vodi v nevtralizacijo. Ta voda je obremenjena predvsem s sulfati, fluoridi, antimonom in svincem. Druga vrsta vod je bila hladilna voda za brusna sredstva, ki se v sedaj obstoječem sistemu čisti na flokulacijski čistilni napravi, ki jo v podjetju imenujejo FLOT 1. V raziskavi smo uporabljali različne adsorbente: naravni zeolit iz Zaloške Gorice, sintezne zeolite podjetja Silkem, d. o. o., iz Kidričevega, šoto in aktivno oglje. Kot metodo smo izbrali adsorpcijsko stresalno metodo. Vzorce odpadnih vod smo obdelali pri različnih pogojih in nato postopek optimirali. Ker se je kot zelo učinkovit adsorbent izkazal sintezni zeolit tipa 4A, smo odpadno vodo s tem zeolitom čistili še v adsorpcijski koloni pri različnih pretokih. Kot osnovni parameter smo merili pH, saj mora imeti odpadna voda za izpust v vodotok pH vrednost med 6,5 in 9,5. Kot spremljevalno metodo smo merili vrednosti TOC, ki pa jih različni adsorbenti glede na prvotni vzorec ne spreminjajo bistveno, z izjemo šote, ki te vrednosti zelo zviša. Fluoride smo določevali s pomočjo potenciometra, fluoridne ionselektinve elektrode in Ag-referenčne elektrode. Sulfate smo določevali s spektrofotometrom, svinec in antimon pa s plamensko atomsko absorpcijo FAAS ali pa z električno atomsko absorpcijo ETAAS. Z raziskavo smo dokazali, da so uporabljeni adsorbenti učinkoviti pri odstranjevanju svinca, antimona in fluoridov, medtem ko so pri odstranjevnju sulfatov manj učinkoviti, saj se ne uspemo približati dovoljeni meji 1000 mg/L. Zato je potrebno za ta proces uporabiti etringitni postopek.
Keywords: odpadne vode, steklarska industrija, zeoliti, težke kovine, svinec, antimon, fluoridi, sulfati, adsorpcija, šota, aktivno oglje
Published: 05.07.2016; Views: 1289; Downloads: 177
.pdf Full text (9,96 MB)

9.
Odstranjevanje ionov težkih kovin iz vodnih raztopin s pomočjo sintetiziranih amino sol-gel nanodelcev
Sara Krajnc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Površinsko funkcionalizirani nanodelci silicijevega dioksida (SiO2) so v zadnjem času predmet številnih raziskav, ki obravnavajo odstranjevanje ionov težkih kovin iz različnih vodnih medijev. Nanodelci SiO2 se izkazujejo kot primerni zaradi svoje inertnosti, biokompatibilnosti, specifične površine in poroznosti, možnosti obdelave (funkcionaliziranja) površine ter enostavne in cenovno ugodne priprave. V diplomskem delu smo za pripravo amino-funkcionaliziranih SiO2 nanodelcev (SiO2@NH2) uporabili Stöber-jevo metodo, ki vključuje reakciji hidrolize in kondenzacije alkoksidnih prekurzorjev, kot sta tetraetoksisilan (TEOS) in 3-(trimetoksisililpropil) dietilentriamin (DETA), v alkoholnem mediju ob prisotnosti amoniaka kot katalizatorja. Na funkcionalnost pripravljenih SiO2 nanodelcev so vplivali sintezni pogoji (temperatura, čas, molsko razmerje voda:prekurzor, molsko razmerje med prekurzorji) in izbor prekurzorja, ki s svojimi amino (-NH2) funkcionalnimi skupinami omogoča vezavo in odstranjevanje ionov težkih kovin. Pripravljeni SiO2 in amino-funkcionalizirani SiO2 nanodelci (SiO2@NH2) so bili karakterizirani z uporabo različnih tehnik, kot so FT-IR spektroskopija, specifična površina (BET), presevna elektronska mikroskopija (TEM) in meritve zeta potenciala. S sintetiziranimi nanodelci smo proučevali učinkovitost vezave in odstranjevanja (adsorpcija) ionov težkih kovin, svinca (Pb2+) in kroma (Cr3+), iz modelnih raztopin soli. Učinkovitost odstranjevanja ionov težkih kovin je temeljila na osnovi meritev atomske absorpcijske spektroskopije (AAS). Rezultati so pokazali višjo tendenco vezave sintetiziranih SiO2 nanodelcev do Cr3+ ionov (~60%), v primerjavi z vezavo Pb2+ ionov (~33%), medtem ko je bila tendenca funkcionaliziranih SiO2 nanodelcev do obeh kovin približno enaka (~50%).
Keywords: sol-gel nanodelci, tetraetoksisilan, 3-(trimetoksisililpropil)dietilentriamin, učinek adsorpcije, ioni težkih kovin, modelna raztopina soli, cink, svinec
Published: 27.10.2015; Views: 1509; Downloads: 183
.pdf Full text (2,90 MB)

10.
Študija adsorpcije ionov svinca in kadmija na biooglje pridobljeno s hidrotermično karbonizacijo biomase
Luka Dobnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaženost okolja s težkimi kovinami in reševanje te problematike na učinkovit in hkrati stroškovno sprejemljiv način postaja v današnjem času velik izziv za družbo in njene znanstvenike. Namen diplomske naloge je preučiti adsorpcijo ionov svinca in kadmija na biooglju, pridelanemu iz celuloze in olivnih tropin. Teoretska in praktična znanja v zvezi s to tematiko so črpana tudi iz v zadnjem času objavljenih znanstvenih člankih, ki so nastali zaradi vse večjega problema onesnaževanja okolja in iskanju rešitve problema s preučevanjem adsorpcijskih sposobnosti biooglja narejenega iz odpadkov ali odpadkov brez konverzije, dobre adsorpcijske sposobnosti je pokazal naprimer materiala pridobljenega iz recimo riževih lupin. Cilj diplomske naloge je s pomočjo kemijskih analiz določiti adsorpcijske sposobnosti materialov pridobljenih iz celuloze in olivinih tropin v sub-kritični vodi. V ta namen je bilo potrebno v laboratoriju pripraviti majhne količine hidro termično karboniziranega materiala iz celuloze in olivnih tropin. Analizirani so bili vzorci adsorpcij kadmija in svinca pri različnih koncentracijah in različnih pH vrednostih ter različnih časovnih intervalih raztopin. Analize smo izvedli z atomsko absorbcijsko spektroskopijo. Kot adsorbent smo uporabili biooglja pridobljena iz celuloze in olivnih tropin, rezultate analiz smo primerjani z rezultati pridobljenimi z uporabo aktivnega oglja pri enakih pogojih. Dokazali smo, da imata oba biooglja pripravljeno v laboratoriju (iz olivnih tropin in celuloze) adsorpcijske sposobnosti. Opazili smo tudi, da biooglje približno trikrat hitreje adsorbira svinčeve ione kot kadmijeve in da proces adsorpcije sledi pseudo drugemu redu reakcije. Primerjali smo maksimalne adsorbirane količine komercialnemu adsorbentu in dobili zanimive rezultate.
Keywords: adsorpcija, hidro termična karbonizacija, svinec, kadmij, težke kovine, bioglje, oljčne tropine, celuloza
Published: 02.06.2014; Views: 1338; Downloads: 164
.pdf Full text (2,05 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica