| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Svetlobna onesnaženost na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Podčetrtek
Simona Lončar Rozman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam problematiko svetlobnega onesnaževanja, na katero okoljevarstveniki opozarjajo že nekaj časa. Novejše raziskave potrjujejo, da pretirana in neprimerna osvetlitev ne le škoduje našemu zdravju, ampak tudi ostalim živim bitjem. Posledice svetlobnega onesnaževanja se kažejo v degradaciji naravnega okolja, motečih astronomskih opazovanjih nočnega neba ter ogrožajo varnost v prometu zaradi bleščanja. Omenjene občine in Slovenija vse preveč električne energije trošijo z neprimerno in odvečno javno razsvetljavo. Dejstvo je, da večja poraba energije prispeva k porastu izpustov toplogrednih plinov in s tem se poveča efekt tople grede, kar pa vpliva na globalne klimatske spremembe. Potrebujemo torej boljšo razsvetljavo; kar pomeni uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, ki pa naj bi bile tudi pravilno nameščene.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, prekomerna poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (11,87 MB)

5.
RAZVOJ RGB MODULA ZA LUČI CESTNE RAZSVETLJAVE
Jan Kosovel, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: razsvetljava, cestna razsvetljava, LED luči, RGB modul, svetlobno onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 22.02.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

6.
OPTIMIZACIJA JAVNE RAZSVETLJAVE OBČINE KRŠKO
Marko Kranjc, 2012, diplomsko delo

Opis: Splošno znano je, da imamo v Sloveniji preveliko svetlobno onesnaženje, kar povzroča tudi višjo porabo električne energije, zato je na tem področju nujno potrebno ukrepati in optimizirati javne razsvetljave po vsej Sloveniji. Dober primer obnove javne razsvetljave je zamenjava starih sijalk (natrijeve, živosrebrne sijalke) z novejšo LED tehnologijo, ki omogoča za 50 % znižanje porabe električne energije. Zmanjšanje svetlobnega onesnaženja pa dosežemo s primerno regulacijo sistema. V diplomskem delu bomo predstavili problematiko javne razsvetljave v občini Krško. Iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja na okolje je razvidno, da je omejitev porabe energije za javno razsvetljavo na občino 44,5 kWh/prebivalca. Splošna poraba v Sloveniji znaša 90 kWh/prebivalca, za občino Krško pa kar 106 kWh/prebivalca, kar pomeni, da je trenutna poraba od dovoljene vrednosti prekoračena za več kot 100 %. V diplomskem delu bo predstavljena tudi optimizacija z LED tehnologijo, njene lastnosti, prihranek in investicija pri obnovi.
Ključne besede: Javna Razsvetljava, LED tehnologija, svetlobno onesnaževanje, optimizacija
Objavljeno: 16.06.2012; Ogledov: 1973; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (7,60 MB)

7.
SVETLOBNA ONESNAŽENOST NA OBMOČJU OBČIN LJUTOMER, ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI IN SVETI TOMAŽ
Petra Kontarček, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje trenutno stanje svetlobnega onesnaženja v občinah Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V zadnjem času se odgovorni zavedajo posledic prekomerne osvetlitve, vendar po večini samo z vidika stroškov porabe električne energije, ne toliko z vidika svetlobnega onesnaženja. Zaradi tega zamenjujejo stare svetilke z varčnejšimi, vendar je še vedno veliko na novo postavljenih svetilk, kar pa ne pripomore k zmanjšanju svetlobnega onesnaženja. Posledice se kažejo tako pri živih bitjih, v prometni varnosti, astronomskih opazovanjih in povečani porabi električne energije. Rešitev je več. Pravilna postavitev popolnoma zasenčenih svetilk in ugašanje le-teh takrat – po 23:00 – in tam, kjer ni potrebe ter ozaveščanje širše javnosti o posledicah prekomernega osvetljevanja.
Ključne besede: Svetlobno onesnaževanje, občine Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, posledice svetlobnega onesnaženja, popolnoma zasenčene svetilke.
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 1509; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (12,06 MB)

8.
Avtocesta prihodnosti
Niky Golavšek, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V svetu se vse več pozornosti namenja zeleni tehnologiji. Vse več držav se zaveda prevelike porabe električne energije za razsvetljavo cest in zato že postopoma uvajajo energetsko varčnejši način razsvetljave. Z razsvetljavo pa prihaja do svetlobnega onesnaženja, ki je dandanes velik problem in se ga komaj začenjamo zavedati. V našem diplomskem delu bomo skušali podati predloge za izboljšavo razsvetljave na slovenski avtocesti, ki bo energijsko varčnejša in bo znižala raven svetlobnega onesnaževanja. Do predlogov za izboljšanje avtocestne razsvetljave smo prišli z raziskovanjem dobrih praks iz drugih evropskih mest.
Ključne besede: Avtocestna razsvetljava, električna energija, svetlobno onesnaževanje, Citysense, LED.
Objavljeno: 11.05.2015; Ogledov: 557; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Svetlobna onesnaženost na območju občine Ormož
Petra Lukman, 2016, diplomsko delo

Opis: Svetlobno onesnaževanje dandanes v svetu predstavlja velik problem. S tem problemom se srečuje veliko držav Evropske unije – v bolj poseljenih mestih skoraj ni več popolne teme. Ponoči so v stalnem stanju 'umetne mesečine'. To vključuje tudi Slovenijo, saj smo po številu prebivalcev in osvetljenosti mest v samem vrhu. Ljudje se še premalo zavedajo nevarnosti, ki jih prinaša onesnaževanje s svetlobo. Te so namreč motnje spanja ter omejitev ali celo prekinitev tvorbe hormona melatonina, ki je naravni zaviralec rakavih obolenj. Zaradi onesnaženosti s svetlobo so zelo ogrožene tudi razne vrste predvsem nočnih živali. Nekaterim celo grozi izumrtje. Prav tako so zelo ogrožena astronomska opazovanja. Pravzaprav lahko najboljše mesto za opazovanje zvezd najdemo nekje daleč od civilizacije, na oceanu, v puščavi ali na Antarktiki. V občini Ormož je situacija glede zavedanja ljudi o škodljivosti svetlobnega onesnaženja podobna kot drugod v Sloveniji in Evropski uniji. Ljudje o nevarnostih, ki jih prinaša, niso dovolj ozaveščeni. Po rezultatih ankete jih več kot polovica opaža, da ponoči slabše spijo, saj jim zunanja obcestna razsvetljava sveti v spalnico. Vendar pa v občini Ormož že od leta 2012 izboljšujejo stanje oziroma zmanjšujejo onesnaževanje s svetlobo. Do danes so zamenjali 75 % svetilk s popolnoma zasenčenimi, ostale imajo namen zamenjati še letos. Sicer še obstajajo primeri osvetlitve, ki niso skladni z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (B. Jelovica (osebni intervju, 1. 6. 2016)), vendar so odgovorni na pravi poti, da to uresničijo. Rešitev bi bilo lahko več. Menjava vseh svetilk s popolnoma zasenčenimi, ugašanje med 23.00 in 5.00 uro zjutraj na vseh mestih, ki niso sam center mesta Ormož, predvsem pa bi bilo treba ugašati tiste, ki se nahajajo v okolici stanovanjskih blokov, ter vgradnja visokotlačnih natrijevih sijalk v vse svetilke.
Ključne besede: svetloba, naravna svetloba, umetna svetloba, svetlobno onesnaževanje, onesnaževanje okolja, diplomske naloge
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
Svetlobno onesnaževanje
Jana Čukajne, 2016, diplomsko delo

Opis: Svetlobno onesnaževanje je težava, ki jo povzročajo prekomerna in napačna razsvetljava prostorov, cest, objektov. Razsvetljave je vse več in zdi se, da je okolica ponoči vedno bolj svetla, ceno zanjo pa plačuje okolje. Posledica nepravilno postavljene ali napačne luči je vsiljena svetloba, ki moti ljudi in živali. Ljudje imajo zaradi svetlobe, ki seva na nepotrebna mesta, lahko težave s spanjem in zdravjem, astronomi z opazovanjem zvezd, živali z orientiranjem. V diplomski nalogi smo ta problem v največji meri preučili s prebiranjem literature, tako knjig in predpisov kot internetnih člankov, na koncu smo si v okolici ogledali nekaj primerov primerne in neprimerne razsvetljave. Naš namen je bil ugotoviti, kakšno je stanje razsvetljave v Občini Medvode. Zanimalo nas je, ali razsvetljava že zadostuje navodilom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (2007) ter kako potekajo sanacijska dela. Opravili smo intervju s pristojnimi v občini Medvode ter jih povprašali o dosedanjem napredku. Prav tako smo se sprehodili po Medvodah in Zgornjih Pirničah in si ogledali svetilke na parkiriščih, cestah, ulicah itd. V intervjuju smo izvedeli, da so nekaj svetilk že zamenjali in so skladne s predpisi, nekaj dela jih še čaka. O tem smo se prepričali tudi na lastne oči; nekaj primerov smo fotografirali in priložili v diplomsko nalogo. Kljub temu, da je vse več govora o svetlobnem onesnaževanju in o pravilnem razsvetljevanju okolja, smo opazili, da je veliko svetilk še starih in neprimernih. Sanacije starih potekajo, vendar počasneje kot bi pričakovali: razlog se skriva predvsem v visokih stroških. Dela bi morala potekati hitreje, a nas veseli, da se je na tem področju vsaj začelo premikati v dobro okolja. Vseeno si želimo, da bi kar najhitreje zamenjali staro razsvetljavo za novo in manj intenzivno na mestih, kjer bi bila le-ta bolj primerna. Ozaveščanje ljudi o negativnih posledicah neprimerne razsvetljave in vsiljene svetlobe se nam zdi zelo pomemben dejavnik pri soočanju s to problematiko.
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, javna razsvetljava, svetlobno onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1237; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (692,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici