Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razvoj in izdelava traktorskega priključka za UV osvetljevanje rastlin. UV osvetljevanje rastlin dokazano vpliva na prisotnost rastlinskih patogenov in zmanjšuje nastanek bolezni rastlin. V ta namen je bil razvit in izdelan traktorski priključek, s katerim se lahko osvetljujejo rastline z UV svetlobo tipa C. Njegova delovna širina je 3000 mm, namenjen pa je horizontalnemu in vertikalnemu osvetljevanju. To omogoča osvetljevanje rastlin na polju (krompir, buče, kumare, ...) in v nasadih (vinograd, jagodičevje, ...). Prav tako razvita rešitev omogoča osvetljevanje sadnega drevja.
Ključne besede: UV-C svetloba, traktorski priključek, osvetljevanje rastlin, konstrukcija.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,84 MB)

Opis: Ljudje v naravnem stanju praviloma podnevi delujemo in ponoči spimo. Smo prilagodljivi in izkoriščamo tako prostorske kot časovne niše, kar nam omogoča, da lahko kot vrsta obstajamo kjerkoli na Zemlji in delujemo ob kateremkoli delu dneva. Kot vrsta smo najnaprednejši in najinteligentnejši, kar se kaže v razvijanju tehnologij. Tako smo razvili oblačila, začeli graditi zgradbe kot zavetje pred podnebnimi spremembami in iznašli umetno razsvetljavo, ki nam omogoča širiti dejavnosti v nočni čas. Z rastjo naše populacije raste in se nadgrajuje tehnologija umetnega osvetljevanja. S tem se začnejo pojavljati težave. Umetna svetloba postopoma začenja spreminjati naravni cikel dneva in noči, ki je bil v preteklosti skozi dolga geološka in evolucijska obdobja vseh živih bitij na Zemlji konsistenten. Pojav onesnaževanja s svetlobo ni problem samo Slovenije, temveč je skupen državam po vsem svetu. Nepopravljiva izpostavljenost umetni svetlobi pa ni problem samo ljudi, temveč tudi flore in favne. Preučevali smo pojem svetlobnega onesnaževanja in zakonodajo glede tega v Sloveniji ter primerjali svetlobno onesnaževanje po svetu, podrobneje v Južni Koreji in Veliki Britaniji. Prav tako smo se poglobili v raziskovanje vplivov svetlobnega onesnaževanja na okolje (floro in favno) in ljudi. Ugotovili smo, da je grožnja današnji družbi in okolju, v katerem bivamo, ter velik globalni problem, s katerim se podobno kot Slovenija soočajo tudi druge države. Velik problem je nepravilna namestitev cestnih svetilk, saj s svojim močnim sijajem ne osvetljujejo samo želenega območja, temveč svetijo tudi v nebo, s čimer povzročajo bleščanje in svetlobne prestope.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, umetna svetloba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 5722; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano ustvarjanje prostora svetlobe v likovni umetnosti. Posebna pozornost je namenjena vplivu znanstvenih odkritij o svetlobi na številne umetnike, ki so se skušali poigrati z vidom in človeško zaznavo ter ustvariti celostno izkušnjo gledalca. Vid je namreč tisti čut, ki nam poda informacije o svetu in združuje čutne zaznave o prostoru v treh oziroma štirih dimenzijah. Za širše razumevanje zaznavanja je v nalogi analizirana bipolarna simbolika svetlobe in teme v Platonovi znameniti prispodobi o votlini iz sedme knjige Države. Opredeljene so vizualne zmožnosti umetne in naravne svetlobe oziroma njune pojavnosti s pomočjo svetlobno občutljivih materialov. Fenomen svetlobe in njeni učinki, uporaba svetlobno občutljivih materialov pri oblikovanju prostora svetlobe in pogojevanje gledalčeve zaznave s svetlobo so analizirani na podlagi svetlobnih umetniških del vizualnih umetnikov iz širšega mednarodnega prostora, Marcela Duchampa, Laszla Moholy-Nagyja in Jamesa Turrella, ter slovenske umetnice in likovne teoretičarke Uršule Berlot Pompe. Pri njihovem ustvarjanju s svetlobo so nastali stimulativni potopitveni ambienti, kjer je gledalec razsrediščen in aktiviran. Teoretska dognanja o ustvarjanju s svetlobo so sintetizirana v zadnjem, praktičnem delu magistrske naloge, ki predstavlja svojsko idejo o prostoru svetlobe.
Ključne besede: svetloba, prostor, likovna umetnost, svetlobno občutljivi materiali, zaznava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 22958; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: Magistrsko delo podaja vpogled v postopek inženirskega oblikovanja na primeru družine ambientalnih svetil. Teoretična poglavja, ki sledijo uvodu, odpirajo pogled na področje razsvetljave, s poudarkom na ambientalni osvetlitvi in svetilih, podajajo pa tudi opis oblikovalskega procesa po metodologiji inženirskega oblikovanja. Praktični del naloge predstavi celoten proces inženirskega oblikovanja, kjer najprej oblikovalka, na podlagi procesa empatizacije, definira oblikovalska izhodišča, nato poišče kreativne tehnične in oblikovne rešitve, koncepte v fazi sinteze izpopolni in razvije v produkte, ki lahko zadostijo zahtevam uporabnikov, skozi finalizacijo pa kratko oriše še proces, ki vodi k celoviti oblikovalski rešitvi. V zaključku so navedene tudi ugotovitve o ustreznosti uvodoma zastavljenih hipotez. Podana je tudi primerjava dveh tipičnih pristopov k oblikovanju novega izdelka.
Ključne besede: svetloba, uporabniki, estetika, virtualno upodabljanje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 1015; Prenosov: 54
Celotno besedilo (3,81 MB)

Opis: Embalirane vode spadajo med najbolj pogoste nakupe v vsakdanjem življenju, saj voda spada med najbolj zdrave pijače na svetu. Zaradi svoje embalaže pa lahko vsebuje številne strupene snovi, med katere spada tudi bisfenol A. Te snovi namreč prehajajo iz embalaže v vodo. Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se uporablja kot monomer pri sintezi polikarbonatne plastike. Veliko se ga uporabi za sintezo epoksidnih smol. Plastiki daje zelo dobre karakteristike, vendar pa je za človeka strupen. Njegov nezreagiran delež migrira iz embalaže v vodo in ob zaužitju lahko v našem telesu vzpodbudi in povzroči številne bolezni in nepravilnosti. Zaradi njegovih negativnih učinkov na zdravje ljudi so številni proizvajalci plastike začeli izločat bisfenol A iz sintez, vendar se ga še vedno uporablja. Ravno zaradi tega smo želeli raziskati, ali plastenke vode še vedno vsebujejo bisfenol A, ki nato lahko migrira v vodo, ki jo zaužijemo. V sklopu diplomskega dela smo razvili uporabne metode ekstrakcije bisfenola A na trdni fazi na koloni Strata X ter metode njegove kvantitativne analize s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi z UV detekcijo. Analizirali smo 15 vzorcev vod, in sicer 10 srbskega in bosanskega porekla ter 5 slovenskega porekla. Uporabnost metode smo potrdili na obogatenih vzorcih vode. Uporabljeni topili za pripravo standardnih raztopin, pri postopkih ekstrakcije ter pripravo mobilnih faz za kromatografijo sta bila metanol in acetonitril. Izvedli smo reverzno fazno izokratsko elucijo in bisfenol A zaznali pri 210 nm. Prikazana analiza je zelo primerna za vzorce bisfenola A, katerih koncentracije presegajo 1 mg/L. Metoda pa ni bila dovolj občutljiva za analizo vzorcev nižjih koncentracij, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri analizi realnih vzorcev. Bisfenol A se namreč v vodi nahaja v izredno nizkih koncentracijah, ki pa so po rezultatih sodeč pod mejo zaznavnosti UV detektorja.
Ključne besede: bisfenol A, embalirana voda, plastika, tekočinska kromatografija, ultravijolična svetloba
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1143; Prenosov: 150
Celotno besedilo (3,05 MB)