| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabniško usmerjeno inženirsko oblikovanje notranjih svetil
Klavdija Kopše Kaljun, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja vpogled v postopek inženirskega oblikovanja na primeru družine ambientalnih svetil. Teoretična poglavja, ki sledijo uvodu, odpirajo pogled na področje razsvetljave, s poudarkom na ambientalni osvetlitvi in svetilih, podajajo pa tudi opis oblikovalskega procesa po metodologiji inženirskega oblikovanja. Praktični del naloge predstavi celoten proces inženirskega oblikovanja, kjer najprej oblikovalka, na podlagi procesa empatizacije, definira oblikovalska izhodišča, nato poišče kreativne tehnične in oblikovne rešitve, koncepte v fazi sinteze izpopolni in razvije v produkte, ki lahko zadostijo zahtevam uporabnikov, skozi finalizacijo pa kratko oriše še proces, ki vodi k celoviti oblikovalski rešitvi. V zaključku so navedene tudi ugotovitve o ustreznosti uvodoma zastavljenih hipotez. Podana je tudi primerjava dveh tipičnih pristopov k oblikovanju novega izdelka.
Ključne besede: svetloba, uporabniki, estetika, virtualno upodabljanje
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 68; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

2.
Tehnični in vsebinski vidiki portretne fotografije
Ana Tomaž, 2020, diplomsko delo

Opis: Portretna fotografija predstavlja prepletanje tehničnih in vsebinskih vidikov, ki skupaj tvorijo uspešno upodobitev in predstavitev osebe ali oseb z vsemi individualnimi osebnostnimi lastnostmi. V diplomski nalogi so predstavljeni glavni tehnični parametri za doseganje ostrih in pravilno osvetljenih portretov. Čeprav je portretna fotografija še danes opredeljena na nižji hierarhični stopnji umetniškega izražanja, ima ogromno semioloških kazalnikov, ki se združijo v retoriko fotografije in pripomorejo k pravilnemu dojemanju portreta na konotativni in denotativni ravni.
Ključne besede: tehnični vidiki, svetloba, portret, vsebinski vidiki, retorika fotografije
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 43; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Kromatografsko določanje vsebnosti bisfenola a v embaliranih vodah
Lucija Hajdinjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Embalirane vode spadajo med najbolj pogoste nakupe v vsakdanjem življenju, saj voda spada med najbolj zdrave pijače na svetu. Zaradi svoje embalaže pa lahko vsebuje številne strupene snovi, med katere spada tudi bisfenol A. Te snovi namreč prehajajo iz embalaže v vodo. Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se uporablja kot monomer pri sintezi polikarbonatne plastike. Veliko se ga uporabi za sintezo epoksidnih smol. Plastiki daje zelo dobre karakteristike, vendar pa je za človeka strupen. Njegov nezreagiran delež migrira iz embalaže v vodo in ob zaužitju lahko v našem telesu vzpodbudi in povzroči številne bolezni in nepravilnosti. Zaradi njegovih negativnih učinkov na zdravje ljudi so številni proizvajalci plastike začeli izločat bisfenol A iz sintez, vendar se ga še vedno uporablja. Ravno zaradi tega smo želeli raziskati, ali plastenke vode še vedno vsebujejo bisfenol A, ki nato lahko migrira v vodo, ki jo zaužijemo. V sklopu diplomskega dela smo razvili uporabne metode ekstrakcije bisfenola A na trdni fazi na koloni Strata X ter metode njegove kvantitativne analize s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi z UV detekcijo. Analizirali smo 15 vzorcev vod, in sicer 10 srbskega in bosanskega porekla ter 5 slovenskega porekla. Uporabnost metode smo potrdili na obogatenih vzorcih vode. Uporabljeni topili za pripravo standardnih raztopin, pri postopkih ekstrakcije ter pripravo mobilnih faz za kromatografijo sta bila metanol in acetonitril. Izvedli smo reverzno fazno izokratsko elucijo in bisfenol A zaznali pri 210 nm. Prikazana analiza je zelo primerna za vzorce bisfenola A, katerih koncentracije presegajo 1 mg/L. Metoda pa ni bila dovolj občutljiva za analizo vzorcev nižjih koncentracij, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri analizi realnih vzorcev. Bisfenol A se namreč v vodi nahaja v izredno nizkih koncentracijah, ki pa so po rezultatih sodeč pod mejo zaznavnosti UV detektorja.
Ključne besede: bisfenol A, embalirana voda, plastika, tekočinska kromatografija, ultravijolična svetloba
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

4.
Pametna razsvetljava s spletnim grafičnim vmesnikom
Klemen Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje enosmerni tokovni sistem za razsvetljavo v hišah ali stanovanjih. Sistem je sestavljen iz elektronskega krmilnega sistema s katerim upravljamo z razsvetljavo po stanovanju. Uporabljen ima spletni grafični vmesnik na katerem lahko opazujemo katere luči so vklopljene, katere so izklopljene ter z njimi tudi upravljamo. Opisan je programski in strojni del razvoja sistema. Izdelali smo prototip, ki izpolnjuje zastavljene cilj. Osnovna plošča pa je sestavljena tako, dam nam kadarkoli dopušča tudi nadgradnjo sistema.
Ključne besede: pametna razsvetljava, mikrokrmilnik, svetloba, napetost, temperatura, vlaga, splet
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 651; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

5.
Dialog narave in dizajna na primeru hiše Fallingwater (1935-1939), arhitekturne mojstrovine Franka Lloyda Wrighta
Sabina Malek, 2019, diplomsko delo

Opis: Na prelomu prejšnjega stoletja se je v arhitekturi zgodil velik preobrat na področju principov gradnje. Moderna arhitektura je pod vplivom idej Bauhausa začela združevati funkcionalno z estetskim, še posebej z uporabo izčiščenih geometrijskih form in novih materialov, kot so steklo, jeklo in armirani beton. Pomemben prispevek k tej ideologiji predstavlja filozofija ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta o organski arhitekturi, ki narekuje, da mora biti stavba (tako njen interier kot eksterier) zgrajena v harmoniji z naravo in se popolnoma podrediti karakteristikam reliefa. Najboljša izvedba te ideje se kaže v zasnovi počitniške rezidence družine Kaufmann - stavbe Fallingwater v Pensilvaniji, ki je osrednji predmet obravnave v diplomskem delu. Naloga se posveča umetnostnozgodovinski obravnavi Wrightove biografije s strani različnih avtorjev, s poudarki na analizi arhitekturnega in oblikovalskega koncepta na primeru stavbe Fallingwater, ki že z lego nad slapom sporoča o prvinah organskega. Zanimalo nas bo, kje v dizajnu interierja in notranje opreme se kaže unija z naravo, kako se umetnikovo vgrajeno pohištvo sklada z zbirateljskim pohištvom naročnikov, kakšen je pomen svetlobe in sence in kako je dosežen dekorativni učinek skozi oblike, teksture in barve. Raziskava je zaokrožena s potegom vzporednic med interierjem in eksterierjem, v smislu njune fizične, vizualne in simbolične povezanosti - temeljnih principov Wrightove ideologije organskega oblikovanja.
Ključne besede: Frank Lloyd Wright, organska arhitektura, Fallingwater, narava, notranji dizajn, dizajnersko pohištvo, svetloba in senca.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 347; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

6.
REKONSTRUKCIJA ENODRUŽINSKE HIŠE V ŠENTJURJU
Žiga Pšeničnik, 2019, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektno delo se nanaša na rekonstrukcijo enodružinske hiše. Poleg rekonstrukcije so v nalogi predstavljene glavne smernice za sam koncept in kvalitetno zasnovo stavbe. Gre za sodobno minimalistično arhitekturo, ki sledi svoji funkciji, materiale, ki so se uporabljali nekoč in se še danes, ter svetlobo v prostoru.
Ključne besede: minimalizem, sodobni materiali, svetloba, rekonstrukcija
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 754; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (15,88 MB)

7.
Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike 'svetloba' na razredni stopnji
Silvija Vesenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike »svetloba« na razredni stopnji sestavljajo trije deli, ki so med seboj povezani in zaokroženi v celoto – teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del je v povezavi z raziskovanim problemom razdeljen na tri sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen praktičnega dela pri predmetu spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika), strokovno-naravoslovni sklop (zgodnje učenje naravoslovja, svetloba in njene lastnosti ter obravnava čutila za vid) in psihološki sklop (psihofizične zmožnosti otrok v srednjem in poznem otroštvu). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z empirično raziskavo. Ugotovljeno je, da učitelji z učenci v okviru učnih predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika ne izdelujejo izdelkov s področja svetlobe, zato jih kasneje tudi ne uporabijo pri usvajanju novih učnih vsebin. V praktičnem delu so podrobneje predstavljeni praktični izdelki za 3., 4. in 5. razred, vezani na tematiko svetloba ter aktivnosti. Pri vsakem izdelku so navedeni cilji, medpredmetne povezave, materiali in pripomočki ter podroben potek izdelave izdelka s slikovnimi ponazoritvami. V nadaljevanju so predstavljene tudi aktivnosti, vezane na tematiko svetloba za 3., 4. in 5. razred devetletne osnovne šole.
Ključne besede: Osnovna šola, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, svetloba, praktični izdelki
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 404; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

8.
Razvoj in izgradnja merilnika svetlobnega onesnaženja
Lovro Borovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes postaja skladno z razvojem svetlobno onesnaževanje vedno večji problem. Za določanje količine svetlobne onesnaženosti potrebujemo merilni instrument za opravljanje meritev. V ta namen sem v okviru diplomskega dela izdelal merilnik svetlobnega onesnaženja – z drugimi besedami merilnik svetlosti. Uporabljeno je zaznavalo TSL237, ki izhodni podatek o izmerjeni vrednosti poda v obliki frekvence. Razvil sem program za zajem podatkov, prikaz vrednosti na LCD zaslonu in njihov zapis na SD kartico. Ohišje merilnika je bilo izdelano s pomočjo 3D tiska. Merilnik je bil umerjen z meritvami standardne žarnice na žarilno nitko, točnost merilnika pa je bila primerjana še z umerjenim luks metrom. Izvedene so bile meritve na treh lokacijah v Mariboru oz. njegovi okolici. Izmerjene vrednosti svetlosti so se ujemale s pričakovanimi.
Ključne besede: Arduino, merilnik, svetloba, svetlost, svetlobno onesnaževanje
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 957; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv prašičje in goveje gnojevke na kalitev topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Nastja Habjanič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Med letoma 2016 in 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus kalitve semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). V poskusu smo proučevali kalivost svežega semena, kalivost semena, namočenega v prašičjo in govejo gnojevko po 2., 4. in 19. tednih, ter kalivost semena, najprej namočenega v vampni sok in nato še v gnojevki. Kalilne poskuse smo izvajali v kalilni omari, v petrijevkah, v katere smo namestili tri slojni filtrirni papir in prilili 25 ml deionizirane vode. V vsako petrijevko smo položili 30 semen topolistne kislice vsakega obravnavanja, v štirih ponovitvah. Po potrebi smo semenom v petrijevkah tekom trajanja poskusa dodali deionizirano vodo. Ugotavljamo, da se z daljšanjem časa izpostavljenosti semena gnojevkam manjša delež kalivosti, da kombinacija namočenosti semena v vampnem soku in nato še v gnojevki značilno zmanjša življenjsko sposobnost semena topolistne kislice.
Ključne besede: topolistna kislica, gnojevka, kalivost semena, svetloba, vampni sok
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 708; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (706,22 KB)

10.
Fotografija v slabih svetlobnih pogojih
Anamarija Nađ, 2017, diplomsko delo

Opis: Slabe svetlobne pogoje ali šibko razpoložljivo svetlobo in več virov svetlobe lahko izkoristimo za osupljive fotografije. Slabe svetlobne pogoje definiramo kot okoliščine pri katerih bi avtomatika fotoaparata predlagala uporabo bliskavice. Z napredkom tehnologije je fotografiranje ponoči ali v slabih svetlobnih pogojih dostopno skoraj vsem. Nujna za tovrstno fotografiranje je uporaba stojala, zelo priporočljiv je tudi daljinski sprožilec. Od motiva je odvisno, katero tehniko bomo izbrali za fotografiranje, najpogosteje pa se uporablja prioriteta zaslonke. Posebna tehnika je HDR, pri kateri več posnetkov združimo v enega, ki ima nato širok dinamični razpon in so tako dobro vidne podrobnosti najtemnejših in tudi najsvetlejših delov fotografije.
Ključne besede: fotografija, šibka svetloba, šum
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1051; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici