| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres in izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih: vloga delovnih zahtev in supervizije
Roberta Gvozdić, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos delovnih zahtev in virov s poklicnim stresom in izgorelostjo pri šolskih svetovalnih delavcih ter pridobiti podrobnejši vpogled v področje supervizije kot enega izmed delovnih virov. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 176 šolskih svetovalnih delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah. Uporabili smo Vprašalnik zaznanega stresa, Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9). Rezultati so pokazali, da delovne obremenitve pozitivno korelirajo s stresom in izgorelostjo, udeleženke kvalitativnega dela raziskave pa kot primer teh izpostavijo predvsem delovne naloge, ki niso neposredno povezane s svetovalno vlogo, in kvantitativno preobremenitev. Na drugi strani se zaznani delovni viri, avtonomija, opora nadrejenih in sodelavcev s stresom in izgorelostjo negativno povezujejo. Medtem ko so delovne obremenitve pozitiven napovednik izgorelosti, slednjo negativno napovedujejo avtonomija in opora sodelavcev. Kljub temu da velika večina svetovalnih delavcev meni, da je supervizija pri njihovem delu potrebna, je zaznati velik razkorak v številu vključenih. Prevladujoči razlog za neudeležbo je, da ta ni omogočena v sklopu institucije. Intervjuvanke zaznavajo velik doprinos supervizije pri delu, med drugim tudi pri obvladovanju poklicnega stresa, vendar rezultati kvantitativnega dela niso pokazali statistično značilnih razlik v stresu in izgorelosti glede na vključenost v proces. Prav tako udeleženost v superviziji ne moderira odnosa med delovnimi obremenitvami in izgorelostjo, medtem ko opora sodelavcev to vlogo izkazuje.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, izgorelost, stres, delovne zahteve in viri, supervizija
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 335; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Supervizija v zdravstveni negi
Tjaša Sopa, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili supervizijo, vlogo supervizorja in vlogo supervizantov. Supervizijski vpliv na osebno in profesionalno rast strokovnih delavcev, ter njen pozitiven učinek na zdravstvene delavce. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Velika pomoč pri pisanju diplomskega dela, nam je bila domača in tuja literatura iz knjižnice in spleta. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo dela, izdelali smo anketni vprašalnik, katerega smo poslali na elektronski naslov študentom, ki so že opravili vaje iz predmeta supervizija. Povratne informacije anketnega vprašalnika smo dokončno in statistično obdelali z programom Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava nam je pokazala, da supervizijo sprejema tako moška kot ženska populacija. Veliko anketirancev je za supervizijo slišalo šele na fakulteti, teh je kar 50 %. Velikemu številu anketirancev so se vaje iz predmeta supervizija zdele poučne in zanimive. Zanimivo je tudi dejstvo, da bi se od vseh anketirancev kar 83 % anketiranih vključevalo v proces supervizije, če bi se le ta aktivno izvajal. Sklep: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci supervizije ne poznajo prav dobro, saj se ta v kliničnem okolju ne odvija aktivno oziroma veliko premalo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem supervizije v kliničnem okolju dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege in boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi, posledično pa bi to občutili tudi njihovi pacienti.
Ključne besede: Supervizija, supervizor, supervizant, zdravstveni delavci
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 2625; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Poklicno zadovoljstvo izvajalcev programa socialne vključenosti
Matjaž Lipovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili program socialne vključenosti. Ugotavljali smo poklicno (ne)zadovoljstvo izvajalcev programa socialne vključenosti ter v kolikšni meri uporabljajo sredstva za izvajanje poklicne higiene. Ker predvidevamo, da bi uporaba sredstev za izvajanje poklicne higiene (npr. supevizija, intervizija) lahko vplivala na poklicno zadovoljstvo, smo se osredotočili na ta vidik. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, s katero smo poiskali teoretične smernice za nadaljevanje raziskave. Zato smo uporabili tudi metodo kompilacije, ki omogoča uporabo izpisov, navedb, citatov tako domačih kot tujih avtorjev. V empiričnem delu smo podatke, zbrane z vprašalnikom, najprej deskriptivno kvantitativno obdelali. Podatke smo predstavili skozi deskriptivno in inferenčno statistiko ter jih obdelali s programom SPSS. Na osnovi analize rezultatov ugotavljamo, da so izvajalci programa poklicno zadovoljni. Ugotovili pa smo, da so izvajalci do vključno višje strokovne izobrazbe nezadovoljni z delom in s plačo. Ugotavljamo, da polovica izvajalcev ne izvaja modela skupinskega strokovnega povezovanja, kot je osebna ali skupinska supervizija, zavedajo pa se, kako pomembna je pri izvajanju programa. Zato predlagamo, da se pri izvajalcih, ki ne izvajajo supervizije, ta uvede. Strokovnega sodelavca se poskuša prerazporedi v višji plačilni razred. Strokovne delavce pa se na osnovi novih zadolžitev strokovnih sodelavcev prične razbremenjevati. S takšnim načinom dela bi strokovnim sodelavcem povečali njihove kompetence in osebnostno rast, njihovo delo pa bi postalo zanimivejše.
Ključne besede: poklicno (ne)zadovoljstvo, poklicna higiena, program socialne vključenosti, supervizija
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 663; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (939,50 KB)

4.
PREPREČEVANJE POKLICNE IZGORELOSTI PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER
Andrej Zimic, 2015, diplomsko delo

Opis: Stres na delovnem mestu je stalno prisoten že od nekdaj. Vendar je v zadnjem času zaradi tendence k temu, da manj zaposlenih opravi več dela, stres vedno večji, kar privede do izgorevanja. Premagovanje stresa, soočanje z neželenimi situacijami in njihovo pravilno procesiranje je zelo pomembno za preprečitev le tega. To pa lahko dosežemo s supervizijo. Metodologija raziskovanja: Za pripravo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Predelali ter analizirali smo tako domačo kot tujo literaturo, kar nam je omogočilo priti do teoretičnih izhodišč. V raziskovalnem delu smo podatke zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v zdravstvenem domu na severovzhodu države (patronažna služba). Rezultati: Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre kljub stresni naravi dela le redko trpijo za simptomi izgorevanja, kar lahko pripišemo dobremu počutju na delovnem mestu. Sklep: Zavedati se moramo, da so nekatera delovna mesta zelo stresna, kar lahko privede do izgorelosti. Zato je potrebno stres obvladovati in se znati sproščati. Njegov vpliv in pojavljanje izgorelosti lahko zmanjšamo z dobrimi odnosi, odkrito komunikacijo, svetovanjem. zgorevanje, supervizija, patronažna medicinska sestra.
Ključne besede: Izgorevanje, supervizija, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1008; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (800,24 KB)

5.
VPLIV SUPERVIZIJE NA ODNOSE IN DELO V NEGOVALNEM TIMU NA PSIHIATRIČNEM PODROČJU
Anja Prajnšperger, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, ki je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljen vpliv supervizije na delo in odnose v negovalnem timu na psihiatričnem področju. Supervizija je metoda, namenjena strokovnjaku, ki mu skozi poklicno refleksijo omogoča profesionalni razvoj, razbremenjevanje, razširjanje znanja in spretnosti. Posredno je namenjena tudi uporabniku, saj omogoča kvalitetnejše storitve. V diplomskem delu smo predstavili cilje supervizije, dejavnike, ki vplivajo na uspešnost supervizije, timsko supervizijo, dejavnike stresa v psihiatrični zdravstveni negi in supervizijo v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo zbrali, analizirali in predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena v socialno-varstvenem zavodu Dom Nine Pokorn Grmovje. Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo dela. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, kako je supervizija vplivala na odnose v negovalnem timu in na opravljanje dela. Rezultati so pokazali, da so odnosi v negovalnem timu bolj sproščeni, kakovost nudenja oskrbe se je povečala, pojavnost obremenitev pa se je zmanjšala le delno, čeprav se je pa samo soočanje s stresom in obremenitvami izboljšalo. Glede na rezultate lahko zaključimo, da so dosegli cilje supervizije. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da ni statistično pomembne razlike med oceno vloge supervizije in delovno dobo anketiranih.
Ključne besede: supervizija, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacija, stres, odnosi
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 821; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (894,61 KB)

6.
UMEŠČENOST REFLEKSIJE V PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJA
Anja Koželj, 2015, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih učitelji bolj kot kdaj koli prej opozarjajo na potrebo po prenovi sistema vzgoje in izobraževanja. Stiske iz njihovega delovnega okolja postajajo vse bolj pereče. Kot pomoč pri navidezno brezizhodnih situacijah se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja supervizija, katere osrednje orodje je refleksija. Problem pričujočega diplomskega dela je zato vezan na raziskovanje umeščenosti refleksije v profesionalnem razvoju učiteljev s poudarkom na superviziji, kar je podrobneje razdelano v teoretičnemu uvodu. V empiričnemu delu sem opisala potek raziskave, ki je razdeljena na kvantitativni in kvalitativni del. V anketiranje je bilo vključenih 228 učiteljev razrednega pouka, izvedla pa sem tudi intervjuje s štirimi supervizorji. Med drugim sem raziskala slovensko prakso supervizije v šolstvu, okoliščine njene organizacije na šoli ter odnos učiteljev do supervizije in refleksije. Zanimalo me je, kako slovenski učitelji reflektirajo svoje delovne izkušnje in koliko jih to počne s pomočjo supervizije. Ugotovila sem, da ima supervizijsko izkušnjo 32,5 % učiteljev razrednega pouka ter da učitelji s supervizijsko izkušnjo pogosteje uporabljajo sistematične oblike refleksije, medtem ko se ostali (ki sicer predstavljajo večino) pogosteje poslužujejo spontanih oblik. Med pomembnimi je tudi ugotovitev, da so učitelji superviziji v povprečju naklonjeni, problematika pa se nanaša na vedenjsko moteče učence, komunikacijo s starši ter odnose med sodelavci in z vodstvom.
Ključne besede: refleksija, supervizija za učitelje, učitelji razrednega pouka, supervizorji, praksa poučevanja
Objavljeno: 28.05.2015; Ogledov: 1563; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
OSVEŠČENOST ČLANOV NEGOVALNEGA TIMA O SUPERVIZIJI
Sabina Verdev, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena supervizija, ter supervizijski proces. Opisani so nekateri dejavniki, ki povzročajo potrebo po pomoči ter spreminjanju načina poklicnega delovanja. Člani negovalnega tima so podvrženi vsakodnevnemu stresu in pritiskom, zato je velikega pomena, da imajo znanje, ki jim pripomore k razreševanju različnih situacij.Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo študija domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni dokument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, ter jih ponazorili v obliki grafov. S pomočjo diplomskega dela smo ugotovili, da se člani negovalnega tima v zdravstvenem domu srečujejo s konfliktnimi situacijami, polovica anketiranih (52 %) je navedla razlog zaradi preobremenjenosti, velika večina (72 %) jih pomoč poišče pri nadrejenemu. Člani negovalnega tima se dokaj pogosto srečujejo s konflikti na delovnem mestu tako s pacienti kot tudi v samem delovnem timu. Tukaj pride na vrsto pogovor, ki je še kako pomemben, da posameznik deli izkušnjo ter mnenje, ki mu pomaga h razumnemu ravnanju.
Ključne besede: supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant, komunikacija, refleksija, učenje
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Vpliv stresa na delo medicinskih sester
Barbara Hutinski, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Stres zadeva vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastane kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Pogoji in narava dela medicinskih sester se danes hitreje spreminja, zato je pojavnost stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi vse večja. Namen raziskave je spoznati dejavnike in posledice stresa, kakor tudi doživljanje stresa zaposlenih na delovnem mestu na Oddelku za psihiatrijo. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Podatke smo zbrali z deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Za statistično obdelavo in prikaz podatkov smo uporabili računalniški program SPSS in Microsoft Office Excel. Rezultati raziskave: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je stres močan dejavnik, ki je prisoten pri zaposlenih. Vsakodnevni stik z duševno bolnimi pacienti in že sama narava dela deluje na zaposlene stresno, saj je delo, ki ga opravljajo, odgovorno, zahtevno in naporno. Med stresne dejavnike pri zaposlenih spadajo preveč dela, reševanje konfliktov, preveč zahtev in premalo časa ter časovni pritiski in roki. Simptomi bolezni, ki so posledica stresa prisotni pri zaposlenih, so utrujenost, pomanjkanje energije, razdražljivost, glavobol in nespečnost. Sklep: V okviru te problematike je lahko supervizija dobra rešitev. Vendar še vedno premalo dosega sodelovanje s stroko, zato lahko to dosežemo z uporabo ustreznih orodij, ki bi pomagala pri obvladovanju in preprečevanju stresa. Možen predlog za zmanjšanje preobremenjenosti in nastanku stresa je nuditi večjo podporo okolice medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stresni dejavniki pri zaposlenih, simptomi, bolezni in njegove posledice, menedžerski in pravni vidik stresa, supervizija.
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1487; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

9.
STALIŠČA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV O POTREBAH SUPERVIZIJE PRI ŠOLSKEM SVETOVALNEM DELU
Ljiljana Regojević, 2014, magistrsko delo

Opis: Šolski svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z raznolikimi situacijami, katerih rešitev vedno ne poznajo. Njihovo delo je pestro in psihično obremenjujoče, zato jim je potrebno zagotoviti pomoč za bolj kakovostno opravljanje dela. Prav supervizija predstavlja koristno metodo pomoči, skozi katero je udeležencem omogočena profesionalna in osebnostna rast, psihična razbremenitev ter iskanje novih rešitev in izmenjava izkušenj. V teoretičnem delu se avtor podrobno seznani s procesom supervizije, v empiričnem delu pa ugotavlja, kakšen pomen ima supervizija za delo šolskih svetovalnih delavcev, v kolikšni meri se pojavljajo potrebe po superviziji pri njihovem delu, kakšna so njihova stališča, mnenja in izkušnje. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 113 šolskih svetovalnih delavcev v maju 2014, kažejo na veliko potrebo po superviziji. Izkazalo se je, da šolski svetovalni delavci imajo s supervizijo precej dobre izkušnje in pozitivna stališča do nje. Temeljne ugotovitve opozarjajo na problem udeleževanja v supervizijo, saj pri nas takšen pristop pomoči še vedno ni dovolj razširjen oziroma finančno dovolj dostopen. Omeniti velja še ugotovitev, da več kot polovica anketiranih šolskih svetovalnih delavcev še nikdar ni prejemala supervizijske pomoči, pri svojem delu pa jih nekaj manj kot pol sploh ne prejema nikakršne oblike pomoči.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stališče, supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1199; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (529,03 KB)

10.
Potreba po superviziji pri študentih zdravstvene nege
Katja Volmajer, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Supervizija se v svetu razvija zlasti na tistih področjih, kjer so strokovni delavci v tesnih odnosih z ljudmi in kjer je človeško – strokoven stik tisti, ki medialno posreduje strokovnjakova znanja z namenom suporta, pomoči, intervencij in terapije v primeru različnih težav in stanj. Študenti zdravstvene nege bodo opravljali poklic, ki sodi med »poklice pomoči«. S supervizijo si študenti pridobijo boljši vpogled, podporo in strokovno vodenje za svoje delo. Namen supervizije študentske prakse ni zgolj razvijanje jasnejše slike o svojem delu in razvijanje dodatnih veščin, temveč je predvsem spoznanje s pojmom in pomenom supervizije kot potrebe in pravice strokovnjaka v poklicu pomoči. Namen diplomskega dela je predstaviti supervizijo, ugotoviti potrebo študentov zdravstvene nege po superviziji ter spoznati vlogo poklicne refleksije v času študija. Metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda. Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 študentov absolventov rednega dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, ki so v 3. letniku opravljali obveznosti iz predmeta supervizije. Rezultati: Večina študentov je vstopala v predmetno področje supervizije brez predhodnega znanja o superviziji. Pri predmetu so pridobili izkušnje glede komunikacije, refleksije, strpnosti, novih način odzivanj na različne situacije in učenja iz izkušenj. Supervizorje opisujejo kot zanesljive, objektivne, empatične in strokovne osebe z bogatimi izkušnjami in znanjem. Vsi anketiranci so mnenja, da je supervizija potrebna za osebni in strokovni razvoj profesionalca v zdravstveni negi. Zaključek: Supervizija je potrebna za študente zdravstvene nege, ker jim omogoča varno učno okolje, ki temelji na potrebah in interesih študentov. Kombinacija teoretičnega znanja in prakse privede študente do globljega razumevanja poklicne vloge in boljših kliničnih spretnosti.
Ključne besede: Supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant, zdravstvena nega, poklici pomoči, poklicna refleksija.
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1680; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (822,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici