Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga vsebuje področje spomina, pozabljanja ter spolne zlorabe iz otroštva, vse skupaj pa tvori sliko ozaveščenega spomina pri otroku, na katerem je bila vršena spolna zloraba. Spomin je obširno opisan in razdeljen na podvrste. Nekaj govora je o ohranjanju, velik pomen diplomske naloge pa ima pozabljanje, saj je ključen za razumevanje ozaveščenega spomina. Poudarek je tudi na obnavljanju oziroma priklicu informacij. Sledi poglavje, ki opisuje definicijo spolne zlorabe, razvojno obdobje otroka ter njegov razvoj seksualnosti. V obliki procesa, so opisane faze storilčevega vršenja spolne zlorabe, predstavljene pa so tudi lastnosti storilca oziroma storilke. Spolna zloraba na žrtvi ne pusti le kratkotrajnih posledic, temveč jo zaznamuje za celo življenje. Njene posledice med drugim vplivajo na verodostojnost spomina in so v diplomski nalogi obširno razčlenjene. Tako si žrtve spolnih napadov, velikokrat ne zmorejo povrniti spomina oziroma se ne zavedajo spolne zlorabe, ki so jo doživeli, ali pa so spomini na travmatični dogodek zamegljeni in izmaličeni. V primeru jasnega in živega spomina na pretekla dogajanja, so posledice relativno težje, saj se zdi, kot bi jih ponovno doživljali. Poleg vedenjskih vzorcev, posledicam spolne zlorabe pripisujemo travmo, posttravmatsko stresno motnjo ter kompleksno posttravmatsko stresno motnjo. Velik pomen na spolne zlorabe ima kazenski zakonik, ki ščiti tako fizični spolni kontakt z otrokom, kot tudi duševno obremenitev oziroma spolno zlorabo brez dotikanja. V zadnjem poglavju je opisan primer Gary in Holly Ramona, ki je v Združenih državah Amerike dosegel velik preboj na sodišče in je znatno vplival na kasnejše sodne obravnave, vezane na spolno zlorabo. Primer govori o lažnem ozaveščenem spominu, ki je s pomočjo sugestije in malomarne diagnoze, popolnoma razdrl družinske odnose. Diplomsko delo se v celoti navezuje na primer Ramona.
Ključne besede: spomin, pozabljanje, amnezija, sugestija, spolne zlorabe, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2014; Ogledov: 2342; Prenosov: 310
Celotno besedilo (637,07 KB)

Opis:
Ključne besede: spomin, prepoznave, sugestija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2011; Ogledov: 2592; Prenosov: 135
Celotno besedilo (560,17 KB)

Opis: Stres spremlja človeško zgodovino že skozi tisočletja in je pomagal človeku pri temeljnih opravilih vsakdanjega življenja kot je pri begu in boju z divjimi živalmi ter nabiranju hrane. V zgodovini je stres predstavljal za človeka obstanek za preživetje, v današnjem času pa je stres kot posledica hitrega in modernega življenja postal zahrbten in neizprosen morilec. Tako stres uvrščamo med najpogostejše »bolezni« sodobnega časa, katerega temeljni fiziološki mehanizmi so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo. Kadar naše sposobnosti niso v popolnem ravnovesju z zahtevami okolja, se sproži stresna reakcija, ki privede organizem v stanje najvišje pripravljenosti. Tako je naše telo pripravljeno za boj v okoliščinah, v katerih pa ne najdemo pravih izhodov za telesni odziv. Po mnenju številnih znanstvenikov in zdravnikov je takšen položaj bistveno pomenljiv za nastanek kopice težav. Aktiviranje stresnega odziva, ki se ne more sproščeno izraziti v telesni reakciji, je potencialno škodljivo zdravju. Stres je postal prava »socialna bolezen«, saj je razlog za nastanek številnih bolezni in prezgodnje smrti, vzrok za številne nesreče in katastrofe, povzročitelj osebnih in družinskih tragedij. Enostavno nemogoče pa je izračunati ogromne izgube, ki jih zaradi zmanjšane sposobnosti za delo povzroča v gospodarstvu. Po neki oceni je kar 75 odstotkov bolezni, zaradi katerih se ljudje zatečejo k splošnemu zdravniku, povezanih s stresom. Čeprav živimo v razvitem in sodobnem svetu, se še vedno veliko ljudi ne zaveda samega pomena stresa. Zato je naš namen magistrske naloge predstaviti simptome in posledice stresa posameznika v delovnem okolju ter kako ta stres obvladati na ravni organizacije. Ker pa velikokrat organizacije ne poskrbijo za zmanjševanja stresa na delovnem mestu, želimo tudi opozoriti na simptome posameznika ter kako se naj delavec sam sooča s stresom na delovnem mestu. Obvladovanje stresa in bojazni v vsakdanjem življenju je nujnega pomena za človekovo normalno življenje. Zato v magistrski nalogi posvečamo poglavje tudi spoznavanju in preprečevanju stresa tako na individualni ravni kot na ravni organizacije. Človek je socialno bitje. Motnje v odnosih z drugimi ljudmi človeški možgani pogosto ocenijo z enako stopnjo nevarnosti, kot če človeku grozi telesna grožnja, čemur sledi stresna reakcija organizma. Vendar pa je odvisno od naše osebne zrelosti, naših stališč in vrednot kako bomo uravnavali medsebojne odnose in v kolikšni meri bomo pustili stresni situaciji, da vpliva na nas. V raziskavi, katero smo opravili na podlagi preučevanja delovnega stresa v podjetju »X« smo ugotovili, da je stres za večino delavcev prej pravilo kot izjema. Ugotovili smo tudi, da se delavci soočajo z različnimi fizičnimi in psihičnimi simptomi stresa, pri tem pa ne poznajo in tudi ne uporabljajo individualnih tehnik za obvladovanje stresa. V zadnjem poglavju magistrske naloge smo zato predlagali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa, katerega smo oblikovali na podlagi rezultatov ankete.
Ključne besede: Stres, evstres, distres, frustracija, Karoshi smrt, sugestija.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2010; Ogledov: 3707; Prenosov: 0