SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
STANOVANJSKA POLITIKA IN MOŽNE OBLIKE OSKRBE STANOVANJ
Vesna Holub, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem proučevala in iskala alternativne rešitve za reševanje stanovanjske problematike mladih. Zaskrbljujoč je podatek, da tri četrtine mlade populacije, stare od 25 do 35 let še vedno živi pri starših v istem gospodinjstvu, kar kaže na izjemno visoko stanovanjsko problematiko mladih. Leta 2005 je minister za okolje in prostor po prevzemu funkcije izjavil, da razmere na področju stanovanjske oskrbe niso zadovoljive. V Sloveniji v času tranzicije ni uspelo izoblikovati delujočega nacionalnega modela stanovanjske oskrbe po zgledu razvitih držav članic Evropske unije. V diplomski nalogi sem preučevala obstoječo stanovanjsko politiko in inštrumente stanovanjske politike ter iskala rešitve, ki naj bi mladim olajšale dostop do stanovanja. Stanovanjska politika v vlogi reševanja stanovanjske problematike mladih ni učinkovita. Stanovanjski sklad je imel v letu 2008 v lasti le 2.480 stanovanj. Poleg tega ostaja nerešen problem stabilnega dolgoročnega financiranja, zato boljše stanovanjske oskrbe ni pričakovati kaj kmalu. Cene stanovanj so od leta 2004 do leta 2008 naraščale in dosegle mejo oziroma presegle kupno moč prebivalstva. Posledice finančne krize v letu 2008 so zaostrile pogoje in podražile vire financiranja. V diplomski nalogi sem podrobneje prikazala tudi problematiko virov financiranja. Osebno menim, da bi pomembno vlogo pri reševanju stanovanjske problematike lahko imel instrument deljenega lastništva, ki je zaživel le v Ljubljani. V nalogi sem predstavila, kako bi lahko bil ta inštrument z določenimi prilagoditvami izredno zanimiv za mlado populacijo.
Ključne besede: stanovanjska oskrba, stanovanjska politika, cilji, instrumenti, NSVS, neprofitna najemna stanovanja, subvencije, viri financiranja
Objavljeno: 25.01.2010; Ogledov: 1645; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (311,75 KB)

9.
OPREDELITEV IN ZNAČILNOSTI NEKATERIH POGOSTEJŠIH OBLIK NECARINSKIH OMEJITEV ZA ZAŠČITO GOSPODARSTVA
Jasmina Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu so opredeljene necarinske omejitve. Kot začetek je opisano kaj sploh zaščitna politika je in kateri so njeni inštrumenti. V tem poglavju je opisan tudi sam nastanek necarinskih omejitev. Opredeljene so tudi splošne značilnosti in nastanek organizacij GATT in WTO. Nadalje je sama klasifikacija necarinskih omejitev in naveden njihov obseg. V drugem delu so podrobneje predstavljene necarinske omejitve. Razdeljene so v dve skupini in sicer na bistvene vrste oziroma več uporabljene necarinske ovire in na druge necarinske ovire. V prvi skupini so prikazane ovire kot so kvote, dumping, standardi, subvencije in tehnične ovire. V drugi skupini pa najdemo zaščito intelektualne lastnine, kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov, državne pomoči, davčne ovire, trošarine in obvezen nakup domačega izdelka. V tretjem delu bistvo temelji na notranjem trgu EU in vplivu necarinskih ovir na sam notranji trg. Opredeljen je sam nastanek notranjega trga. Kjer lahko vidimo da prvi uspelo vzpostaviti notranji trg ZDA, šele kasneje se je to zgodilo tudi na področju Evrope. Podrobneje pa so opisane temeljne značilnosti notranjega trga — štiri svoboščine. V četrtem delu so izpostavljeni ukrepi proti dvema omejitvama. Ti dve omejitvi sta subvencioniranje in dumping. Gre za ukrepe proti nekorektnemu ravnanju neke države, ki skuša s svojimi subvencijami zagotoviti proizvajalcem večjo konkurenčnost na tujih trgih. V tem primeru se uporabi protisubvencijski ukrep. Podobno je pri dumpingu. Kadar gre za nelojalno obnašanje izvoznika v tretji državi, se lahko uvede tako imenovan protidupminški ukrep. V petem poglavju opredeljujemo državni interes uravnavanja zunanjetrgovinskih tokov, da doseže najugodnejši rezultat. To pa dosega s pomočjo inštrumentov za vzpodbujanje izvoza in inštrumentov, ki otežujejo uvoz.
Ključne besede: - GATT in WTO - kvote, - dumping, - standardi, - subvencije - tehnične ovire - intelektualne lastnine - kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov - državne pomoči - trošarine - obvezen nakup domačega izdelka - notranji trg EU - štiri svoboščine - protidumpinški in protisubvencijski ukrep
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 2884; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (288,21 KB)

10.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN GOZDARSKE DEJAVNOSTI
Bernarda Seršen Berič, 2009, diplomsko delo

Opis: Področje mojega raziskovalnega dela je dohodninska zakonodaja in njen vpliv na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah v Sloveniji. Kmetijstvo je še vedno glavni vir dohodka ljudi na podeželju. Podeželje v najbolj splošnem pomenu besede razumemo kot prostor in način življenja zunaj mest. V Sloveniji v podeželska območja sodi 90 % ozemlja, na podeželju pa prebiva 57,2 % vsega prebivalstva. Gledano vsestransko ima Slovenija s kmetijskega vidika zelo težke, hkrati pa tudi zelo pestre pridelovalne razmere. Razgiban ter razčlenjen relief, nadmorska višina in z njo povezane neugodne klimatske razmere, oddaljenost in otežen dostop do kmetij, starostna in lastniška struktura, vse to so tisti dejavniki, ki na pomembnem deležu slovenskega ozemlja ovirajo in otežujejo uspešen razvoj kmetij. Raziskavo sem osredotočila na glavne vire dohodka in namenila poudarek pri pomenu spremljanja dohodkovnega položaja na slovenskih kmetijah, možnost njihovega preživetja glede na težke naravne danosti pridelave oziroma kmetovanja. Izpostavila sem vlogo in pomen zakonodaje ter državne pomoči. S tem sem opredelila osnovne cilje, ki se pojavljajo kot pomoč pri ohranjanju in razvoju kmetij. Predstavila sem različne vrste ugotavljanja dohodka na kmetiji. Za uspešno gospodarjenje na kmetijah je potrebno večji poudarek nameniti spremljanju dohodkovnega položaja kmetij. Poznavanje ekonomskega položaja kmetij je bilo v preteklosti izjemno slabo, nujno pa je potrebno za argumentirano vodenje kmetijske politike. Predpostavljam, da se bo denarna pomoč države povečevala, sicer lahko pričakujemo drugačno podobo podeželja, predvsem lahko nekateri predeli Slovenije ostanejo nenaseljeni in pozabljeni. Zakon o dohodnini — ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2007 je kljub vrsti pozitivnih sprememb za kmetovalce še vedno preveč obremenilen. Novi sistem obdavčitve ne sme poslabšati dohodkovnega položaja kmetij, davčna osnova pa v nobenem primeru ne sme biti višja od dejanskega dohodka na kmetiji. Pri pripravi podatkov in sami analizi sem se omejila na spremembe zakona o dohodnini osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so nastale vse do trenutka mojega diplomskega dela.
Ključne besede: kmetijstvo, dohodek, osnovna dejavnost, obdavčitev, katastrski dohodek, subvencije, dohodnina
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3129; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (346,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici