Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V svoji diplomski nalogi raziskujem temo seksizma v policijski uniformi. Tema je obsežna a vseeno je o omenjeni tematiki zelo malo spisanega. Gre za delikatno, nevidno temo, o kateri se ne piše veliko, a se o njej, v policijskih vrstah, neprestano govori. V diplomskem delu so bila preučena številna domača in tuja znanstvena dela. Velik del zaključnega dela zaobjemajo izsledki in ugotovitve iz člankov in letnih poročil. Prav tako dobršen del predstavljajo študije, narejene na omenjeno temo. Seksizem je aktualna tema, o kateri se zadnje čase postavljajo številna vprašanja: v kolikšni meri, zakaj in v katerem sektorju gospodarstva se ta najpogosteje pojavlja. Gre namreč za diskriminacijo žensk na delovnih mestih; žrtve omenjenega pojava so obstajale že vrsto let, a se je pojav na delovnih mestih zanikal. Z razvojem družbe in politike, ki ji vlada, so se v zadnjih desetletjih odpirala in porajala številna vprašanja na omenjeno temo, saj so ženske izražale nejevoljo nad diskriminatornim in seksističnim vedenjem sodelavcev zoper njih. Teoretiki in raziskovalci so nato ugotovili, da je seksistično dojemanje ženskega spola na delovnih mestih, predvsem v tradicionalno moških institucijah, vse prej kot neobičajno in začeli raziskovati tovrstno področje. Ne evropski in nacionalni ravni so vrsto let sprejemali različne zakonske in podzakonske akte, konvencije in priporočila, ki bi preprečili diskriminatorno vedenje zoper ženski spol. Kljub vsem sprejetim ukrepom proti diskriminaciji in seksizmu pa je to tema, ki nenehno buri duhove, in znotraj katere se nenehno razvijejo nove oblike omenjenega pojava. Težava je namreč v tem, da človeški um vedno najde šibkejšega, ki ga zavrača, in mu želi povzročiti škodo.
Ključne besede: policija, policijska subkultura, ženske, vključenost, diskriminacija, seksizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 560; Prenosov: 110
Celotno besedilo (625,27 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočali predvsem na ženske v zaporu, saj le-te niso pogost predmet raziskav, prej bi lahko bile označene za nevidni vzorec v populaciji. Kljub navedenemu je njihovo prestajanje kazni še kako spolno specifično zaznamovano in pomembno za vse vključene subjekte. Skozi diplomsko delo so bile preučene domača in tuja literatura ter študije na temo predvsem ženskih izkušenj prestajanja zaporne kazni. Ženske v zaporu ostajajo tabu družbe, ki ne dopušča odstopanj izven okvirov spolno zaznamovanih pričakovanj, zato se obsojenke ne le kaznuje z deprivacijo, ampak še s stigmo »zapornice«. Pozornost je bila usmerjena predvsem na stopnjo njihove prilagoditve zaporskemu sistemu, medsebojne odnose z zaporskimi delavci in s soobsojenkami ter njihovo vključevanje v zaprto zaporsko družbo, saj vsi ti dejavniki močno vplivajo na sledenje osebnemu načrtu, rehabilitacijskim programom in tretmanu. Kot tudi potrjujejo raziskave in študije, je razlik med moškimi in ženskami v zaporu veliko, te pa so še kako opazne pri prestajanju zaporne kazni, ki vsakega posameznika z deprivacijami, frustracijami in nestabilnim družbenim okoljem sili v vedenjske vzorce, ki nakazujejo njegovo zmožnost spremembe in poboljšanja. Ker je prestajanje zaporne kazni precej spolno specifično, je bila pregledna tudi literatura, ki zajema inkarceracijo moških in narejena primerjava med spoloma. Ne smemo pozabiti, da če je delikventu odvzet delikt, nam ostane človek, ki si zasluži ponovne priložnosti za vključitev v družbo in socializacijo. Zapori ne bi smeli imeti zgolj kaznovalnega, maščevalnega in okrutnega pridiha, temveč bi morali veljati za odskočno desko vseh tistih, ki si življenja sami ne znajo ali ne zmorejo urediti bolje.
Ključne besede: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, zaporska subkultura, integracija v zaporski sistem
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 699; Prenosov: 133
Celotno besedilo (332,90 KB)

Opis: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Ključne besede: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 24.07.2018; Ogledov: 1982; Prenosov: 185
Celotno besedilo (5,41 MB)

Opis: V diplomskem delu Pravna ureditev nasilja na športnih prireditvah sem izpostavila problematiko nasilja na športnih prireditvah, ki je v večini prisotno med nasprotniki navijaških skupin v nogometu. Nasilje na športnih prireditvah je staro prav toliko, kot je star šport. Dogajanje v športu je pogosto povezano z dogajanjem v družbi. Dogajanja v družbi vplivajo na ljudi na športnem igrišču in ob njem.
Ključne besede: športne prireditve, nasilje, navijači, navijaške skupine, navijaška subkultura, preprečevanje, policija, policijsko delo, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 1940; Prenosov: 154
Celotno besedilo (524,46 KB)

Opis: Cestni otroci so pojav, ki ima v sodobnem svetu globalne razsežnosti. Med univerzalnimi značilnostmi cestnih otrok izstopajo distribucija po spolu, povprečna starost, specifična matrifokalna oblika primarne družine, glavni razlogi za beg na cesto in subkulturna organizacija skupine na cesti. Za cestne otroke je prav subkultura tista socialna skupina, ki je po eni strani pomemben potezni dejavnik, ki vpliva na otrokovo odločitev za beg na cesto, po drugi pa na cesti tudi simulira izostalo družino. Prek lastnega, subkulturnega sistema vrednot se med primarnim in sekundarnim habitatom cestnih otrok ustvarja konflikt, ki onemogoča ustrezno resocializacijo in reintegracijo cestnih otrok in katerega je mogoče premagati le s pomočjo integracije elementov subkulturnega socialnega sistema v resocializacijske programe.
Ključne besede: antropologija, marginalne skupine, otroci, brezdomci, cestni otroci, socializacija, habitati, resocializacija, življenje na cesti, subkultura, Makejevka, Ukrajina
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1147; Prenosov: 168
Celotno besedilo (694,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...