| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Problemi v komunikaciji med Romi in policisti
Igor Stošič, Bojana Virjent, Branko Novak, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: subkultura, Romi, policisti, komuniciranje, sodelovanje, spoštovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (905,58 KB)

2.
Dialektika policijskega dela : stvarnost ali mit?
Aleksander Koporec Oberčkal, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo, dialektika, protislovja, policijska subkultura
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (307,29 KB)

3.
Policijska subkultura : primerjava med mestnimi in primestnimi enotami
Gregor Štrukelj, Milan Pagon, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijska subkultura, policijske postaje, raziskave
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (198,32 KB)

4.
Integriteta policijskih managerjev in njen vpliv na policijsko subkulturo
Janez Mekinc, Andrej Anžič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijski managerji, etika, policijska subkultura, neetično vedenje, delovno mesto, korupcija, integriteta
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (194,86 KB)

5.
Videoigra kot medij: Analiza transferja subkulturnih elementov med igro "Tony Hawk's Pro Skater 2" in subkulturo rolkarjev : magistrsko delo
Nejc Muršec, 2021, magistrsko delo

Opis: Rolkanje kot subkultura predstavlja sožitje med različnimi subkulturami in pojavnostmi, kot so glasba, potovanja, arhitektura, šport, kolektivnost, duhovni razvoj človeka itd. Mnogo je takih, ki so omenjeno odkrili z igranjem videoigre Tony Hawk's Pro Skater 2. Veliko rolkarjev je igralo videoigro Tony Hawk's Pro Skater 2, ni pa veliko raziskanega, v kolikšni meri se je vpliv le-te prenašal na rolkarje. Magistrsko delo podrobneje raziskuje in predstavlja navedeno tematiko. Z magistrskim delom smo ugotovili, v kolikšni meri je imela videoigra vpliv na člane izbrane skate subkulture. Na kratko smo opisali tudi zgodovino rolkanja, ga opredelili z vidika subkulture in opredelili videoigro kot medij. Opravljena je bila podrobna analiza videoigre Tony Hawk's Pro Skater 2, kjer smo elemente videoigre primerjali z realnostjo. Vpliv videoigre na igralca smo podkrepili s slikovnim materialom, citati respondentov in analizo intervjujev, prikazano v grafih.
Ključne besede: skejtanje, rolkanje, videoigra, Tony Hawk's Pro Skater 2, subkultura, medij.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 754; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

6.
Seksizem v policijski uniformi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tinkara Susman, 2021, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi raziskujem temo seksizma v policijski uniformi. Tema je obsežna a vseeno je o omenjeni tematiki zelo malo spisanega. Gre za delikatno, nevidno temo, o kateri se ne piše veliko, a se o njej, v policijskih vrstah, neprestano govori. V diplomskem delu so bila preučena številna domača in tuja znanstvena dela. Velik del zaključnega dela zaobjemajo izsledki in ugotovitve iz člankov in letnih poročil. Prav tako dobršen del predstavljajo študije, narejene na omenjeno temo. Seksizem je aktualna tema, o kateri se zadnje čase postavljajo številna vprašanja: v kolikšni meri, zakaj in v katerem sektorju gospodarstva se ta najpogosteje pojavlja. Gre namreč za diskriminacijo žensk na delovnih mestih; žrtve omenjenega pojava so obstajale že vrsto let, a se je pojav na delovnih mestih zanikal. Z razvojem družbe in politike, ki ji vlada, so se v zadnjih desetletjih odpirala in porajala številna vprašanja na omenjeno temo, saj so ženske izražale nejevoljo nad diskriminatornim in seksističnim vedenjem sodelavcev zoper njih. Teoretiki in raziskovalci so nato ugotovili, da je seksistično dojemanje ženskega spola na delovnih mestih, predvsem v tradicionalno moških institucijah, vse prej kot neobičajno in začeli raziskovati tovrstno področje. Ne evropski in nacionalni ravni so vrsto let sprejemali različne zakonske in podzakonske akte, konvencije in priporočila, ki bi preprečili diskriminatorno vedenje zoper ženski spol. Kljub vsem sprejetim ukrepom proti diskriminaciji in seksizmu pa je to tema, ki nenehno buri duhove, in znotraj katere se nenehno razvijejo nove oblike omenjenega pojava. Težava je namreč v tem, da človeški um vedno najde šibkejšega, ki ga zavrača, in mu želi povzročiti škodo.
Ključne besede: policija, policijska subkultura, ženske, vključenost, diskriminacija, seksizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (625,27 KB)

7.
Penološka analiza televizijske serije Oz : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Monika Kraškovic, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je s pomočjo metode zbiranja, analize primarnih in sekundarnih virov ter kvalitativne in primerjalne metode obravnavana penološka vsebina v povezavi s televizijsko serijo OZ, iz leta 1997. Opredeljene so teme v povezavi s panoptičnim diapozitivom, socioterapevtsko usmeritvijo – tretmanom, subkulturo in zaporskimi upori. Predstavljeno je, v kolikšni meri, se vsebine iz literature povezujejo s samo vsebino televizijske serije in v kolikšni meri, te odstopajo od nje zaradi same pritegnitve gledalca in ustvarjanja vsebine. Bistvo penološke znanosti je spreminjanje vedenja obsojenca. To se doseže z umestitvijo obsojenca v kontrolirano okolje, tako s strani same uprave zapora, torej formalnih skupin, kot tudi s strani neformalnih skupin oziroma obsojencev samih. Ugotovljeno je bilo, da sama vsebina televizijske serije, ob zaključnih ugotovitvah, prikaže okvirno sliko samega zaporskega sistema, če se v zakup vzame tudi dejstvo, da je bila serija snemana v času, ko medijska cenzura na področju filma ni imela enakega vpliva kot ga ima danes. V prvem delu diplomskega dela je kratko predstavljena penologija kot znanost med tem, ko so v drugem delu predstavljene konkretne penološke vsebine v primejavi s potekom televizijske serije Oz.
Ključne besede: diplomske naloge, zaporski sistemi, tretman, penologija, TV serija, serija Oz, panoptizem, subkultura
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (838,99 KB)

8.
Subkultura v ženskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Zala Osterc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočali predvsem na ženske v zaporu, saj le-te niso pogost predmet raziskav, prej bi lahko bile označene za nevidni vzorec v populaciji. Kljub navedenemu je njihovo prestajanje kazni še kako spolno specifično zaznamovano in pomembno za vse vključene subjekte. Skozi diplomsko delo so bile preučene domača in tuja literatura ter študije na temo predvsem ženskih izkušenj prestajanja zaporne kazni. Ženske v zaporu ostajajo tabu družbe, ki ne dopušča odstopanj izven okvirov spolno zaznamovanih pričakovanj, zato se obsojenke ne le kaznuje z deprivacijo, ampak še s stigmo »zapornice«. Pozornost je bila usmerjena predvsem na stopnjo njihove prilagoditve zaporskemu sistemu, medsebojne odnose z zaporskimi delavci in s soobsojenkami ter njihovo vključevanje v zaprto zaporsko družbo, saj vsi ti dejavniki močno vplivajo na sledenje osebnemu načrtu, rehabilitacijskim programom in tretmanu. Kot tudi potrjujejo raziskave in študije, je razlik med moškimi in ženskami v zaporu veliko, te pa so še kako opazne pri prestajanju zaporne kazni, ki vsakega posameznika z deprivacijami, frustracijami in nestabilnim družbenim okoljem sili v vedenjske vzorce, ki nakazujejo njegovo zmožnost spremembe in poboljšanja. Ker je prestajanje zaporne kazni precej spolno specifično, je bila pregledna tudi literatura, ki zajema inkarceracijo moških in narejena primerjava med spoloma. Ne smemo pozabiti, da če je delikventu odvzet delikt, nam ostane človek, ki si zasluži ponovne priložnosti za vključitev v družbo in socializacijo. Zapori ne bi smeli imeti zgolj kaznovalnega, maščevalnega in okrutnega pridiha, temveč bi morali veljati za odskočno desko vseh tistih, ki si življenja sami ne znajo ali ne zmorejo urediti bolje.
Ključne besede: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, zaporska subkultura, integracija v zaporski sistem
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 971; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (332,90 KB)

9.
Zaporniška subkultura : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nejc Hribernik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo raziskavo o prisotnosti zaporniške subkulture, neformalne hierarhične lestvice in neformalnega vodje v slovenskih zaporih. Zaporniška subkultura je posebna oblika subkulture, ki se pojavlja v zaporih, in jo opredeljujejo specifične norme, vrednote in neformalna pravila. Da bi pojav natančno preučili in opredelili, smo Januarja 2019 v treh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (Dob pri Mirni, Maribor in Celje) opravili raziskavo, v kateri smo s strukturiranimi intervjuji o problematiki povprašali tamkajšnjih petindvajset zaposlenih. Izsledki raziskave so pokazali, da v slovenskih zaporih nedvomno obstajajo zaporniška subkultura, neformalna hierarhija in neformalni vodja. S pomočjo strukturiranih intervjujev smo izpostavili značilnosti zaporniške subkulture ter kaj vse nanjo vpliva. Orisali smo neformalno hierarhično lestvico in prikazali značilnosti neformalnega vodje. Ugotovili smo tudi, da zaporniške subkulture ni mogoče povsem omejiti, saj je v večjem ali manjšem obsegu sestavni del kriminalnega življenja. Besedilo diplomskega dela torej ponuja širši vpogled v dogajanje v slovenskih zaporih, ki je nedvomno pomembna osnova za ustrezno reorganizacijo zapletenih zaporskih razmer in temelj razmisleka o vzpostavitvi takšnih pogojev bivanja, da bo »kaznovalna« institucija dejansko dosegla svoj osnovni namen.
Ključne besede: diplomske naloge, zapor, subkultura, hierarhija, pravosodni policist, obsojenec
Objavljeno v DKUM: 01.08.2019; Ogledov: 1647; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji : doktorska disertacija
Bruno Blažina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Ključne besede: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 24.07.2018; Ogledov: 2408; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

Iskanje izvedeno v 6.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici