1. Tehtanje objektivnosti sodnoizvedenskih mnenj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNena Trampuš, 2023, diplomsko delo Opis: Osnovne kognitivne in socialno-psihološke raziskave so pokazale ranljivi del človeške presoje. Kognitivni procesi, vključeni v forenzično delo, z zaznavanjem, presojanjem, razlaganjem in odločanjem, poleg fizične kontaminacije dokazov, igrajo pomembno vlogo pri zanesljivosti odločitve in zaključka.
Prepričanja glede nedolžnosti ali krivde osumljenca so prisotna tudi v pravnih okoljih in vplivajo ter vodijo v zbiranje, oceno in razlago dokazov na način lastnega prepričanja. Vključenost pristranskosti kot vira napake forenzične znanosti je najti tudi v primerih neupravičenih obsodb, zato so mnogi predlagali reformo postopkov v smeri ublažitve škodljivih vplivov nezavedne pristranskosti. Z vidika preverjanja ali prepoznavanja pisca ima tudi forenzična preiskava rokopisa in podpisa že dalj časa trajajočo tradicijo v službi pravosodnega sistema in že nekaj let je v teku razprava o veljavnosti znanja in metodologije. Kritiki so mnenja, da je pri sedanji metodologiji pomanjkanje znanstvene in kvantitativne podlage, kar predstavlja preveč tveganja pri tehtanju s parametri subjektivnosti verjetnostne ocene, ki lahko povzročijo napake in vplivajo na končni zaključek. Tudi dostop sodnih izvedencev do informacij o primeru in uporabi dokazov, ki so tako kot rokopisni in podpisni vzorci v sodnem spisu, lahko nevede prinese pristranskost mnenja in vodi do napačnih sodb.
Namen diplomskega dela ni obravnava identifikacije rokopisa ali podpisa, temveč obravnava dileme o pristranskosti sodnih izvedencev in metodologije, ki se uporablja v smislu veljavnosti in splošnega sprejetja na področju forenzične znanosti. Raziskave kažejo, da sodni izvedenci sprejemajo odločitve, izražene kot mnenje, z uporabo analitičnih metod, razvitih z usposabljanjem, izobraževanjem in prakso. Predhodne izkušnje brez premikov k izpopolnitvi zagotavljanja zanesljivosti dokazov in razvoju delovnih postopkov, ki ponujajo avtomatiziran pristop ter zavedanje o viru pristranskosti, ne zadoščajo za preprečitev pristranskosti.
Ključne besede: sodnoizvedenska mnenja, objektivnost, subjektivnost, pristranskost, standardi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. DOKUMENTARNA FOTOGRAFIJA 20. stoletja in SEMIOTIČNA ANALIZA FOTOGRAFIJEInes Krivec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira dokumentarno fotografijo 20. stoletja ter semiotično analizo fotografije. Dokumentarna fotografija vedno poskuša sporočati in pustiti vtis. Da bi v tem uspela, mora poiskati pravilen odnos med objektivno vsebino in svojevoljnim subjektivnim ustvarjalnim nagonom. Človek je subjektivno bitje, zato je linija med objektivnim in subjektivnim v sferi dokumentarizma zelo tanka. Fotograf odloča o videzu posnetka, vedno vsiljuje merila tistemu, kar fotografira, in s tem tudi vpliva na sporočilnost in samo avtentičnost fotografije. Fotografije in njihov pomen analiziramo s pomočjo semiologije.
Ključne besede: fotografija, dokumentarna fotografija, objektivnost, subjektivnost, semiotika.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2810; Prenosov: 373
Celotno besedilo (4,50 MB) |
3. Subjektivnost in objektivnost forenzičnih strokovnjakov oziroma izvedencev v forenzični preiskavi : diplomsko deloUrša Jeretina, 2011, diplomsko delo Ključne besede: forenzika, forenzične preiskave, dokazi, sledovi, DNK, analize, subjektivnost, objektivnost, izvedenci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.06.2011; Ogledov: 2763; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Besedilotvorne lastnosti jezika tvorjenih besedil osnovnošolcev v drugi in tretji triadi osnovne šole (na izbranem vzorcu)Mojca Plaznik, 2010, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge so besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil učencev druge in tretje triade osnovne šole. V nalogi so bile uporabljene opisna metoda, metoda klasifikacije, komparativna analitična in sintetična metoda ter primerjalna metoda. Namen diplomske naloge je s pomočjo analize besedil pokazati, da se jezik v zapisanih besedilih osnovnošolcev med četrtim in devetim razredom osnovne šole spreminja oziroma da je repertoar jezikovnih sredstev, ki jih uporabljajo starejši otroci, načeloma drugačen od tistega, ki ga uporabljajo mlajši otroci; hkrati je namen naloge pokazati razlike v repertoarju jezikovnih sredstev med dečki in deklicami. Proučevana je spetost delov besedila, stopnja avtonomnosti povedi, leksikalna bogatost besedila, zamenljivost delov besedila, umeščanje pojavov v določen časovni okvir in objektivnost oziroma subjektivnost v besedilih. Namen naloge je tudi proučiti besedila v izbranem vzorcu na makronivoju (tematska zgradba) in ugotoviti zgradbo in dolžino povedi (na mikronivoju) ter določiti rabo slogovnih postopkov v besedilih. V izhodiščnem poglavju je s pomočjo sodobnih jezikoslovnih izhodišč podan teoretični okvir sporazumevanja in sporočanja. V nadaljevanju so z empiričnimi analizami prikazane besedilotvorne lastnosti tvorjenih besedil izbranega vzorca.
Ključne besede: besedilotvorje, besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, kohezija, eksplikativnost, suksesivnost, aktualnost besedila, subjektivnost, tematska zgradba.
Objavljeno v DKUM: 24.02.2010; Ogledov: 4055; Prenosov: 291
Celotno besedilo (932,08 KB) |
5. Esejistični slog besedila (na primeru dela Dialoški princip, Martin Buber)Maja Ambrož, 2009, diplomsko delo Opis: Prvine esejističnega sloga so blizu umetnostnemu, publicističnemu, poljudnoznanstvenemu, retoričnemu slogu, vendar se od njih razlikujejo v smeri subjektivnega obravnavanja teme, na drugi strani z videzom, kakor da je obravnava predmeta tudi objektivizirana. Posebnosti se kažejo na mikro- oziroma makronivoju besedila, izstopajoča je zlasti avtoretoričnost tvorca besedila, vendar je skrita za jezikovnim izražanjem. Uporabljene metode v diplomskem delu: deskriptivna, analitična, komparativna, sintetična, statistična, primerjalna metoda, sondažna raziskava po besednih vrstah, vertikalna analiza leksikalne distribucije in mikrokompozicijska podoba deležev oblikovnih elementov.
Ključne besede: Ključne besede: esejistični slog, subjektivnost, ilokucija, referenca, mikrokompozicija, makrokompozicija.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2009; Ogledov: 3957; Prenosov: 333
Celotno besedilo (655,76 KB) |
