| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
PRIDOBIVANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV
Marija Poročnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija si je z vstopom v EU poleg številnih prednosti pridobila tudi pravico do črpanja kohezijskih sredstev; sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Težko je zagotovo reči, kako uspešna je Slovenija dejansko bila pri pridobivanju in porabi sredstev strukturnih skladov. Vendar pa na podlagi podatkov, ki so že na voljo, lahko sklepamo, da je Slovenija kljub začetnim težavam uspešno zaključila prvo programsko obdobje 2004-2006. Pomembno pa je, da si je nabrala dragocene izkušnje za finančno perspektivo 2007-2013, v kateri je Sloveniji namenjenih znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Podjetja in organizacije, ki želijo priti do sredstev strukturnih skladov, se prijavijo na ustrezen razpis. Poleg zamisli za uspeh, torej dobre poslovne ideje, je za uspeh na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. EU prepričajo le inovativni in dobro pripravljeni projekti. Prav tako je potrebno s pripravami začeti že nekaj mesecev prej, saj po izidu razpisa časa ni veliko.
Keywords: Strukturni skladi, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis.
Published: 23.02.2010; Views: 1939; Downloads: 401
.pdf Full text (362,32 KB)

2.
3.
KORIŠČENJE SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Petra Magdič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo poleg številnih prednosti pridobila pravico do črpanja kohezijskih sredstev. Kohezijska sredstva so sredstva strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju ter zmanjševanju in izravnavanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami Evropske unije. Podjetja in organizacije, ki želijo dobiti sredstva kohezijske politike, se prijavljajo na določene in njim ustrezne razpise. Poleg zamisli za uspeh, je na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. Evropsko unijo prepričajo le najbolj inovativni in dobro pripravljeni projekti. S samo pripravo projekta je potrebno začeti dovolj zgodaj, saj po izidu razpisa ni veliko časa. V diplomskem delu je opisan projekt, ki se izvaja v Občini Slovenska Bistrica in je delno sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada. Projekt »Celovito urejanje porečja Dravinje« je sestavljen iz treh podprojektov in sicer Izgradnje komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, Izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Iz kohezijskega sklada so sofinancirani le upravičeni stroški, h katerim sodijo gradnja in nabava potrebne opreme, nadzor in vodenje projekta in komuniciranje ter oglaševanje.
Keywords: kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, finančno obdobje 2007–2013, Celovito urejanje porečja Dravinje, priprave na razpis
Published: 17.12.2009; Views: 2754; Downloads: 353
.pdf Full text (594,73 KB)

4.
PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
Martina Pavše, 2009, undergraduate thesis

Abstract: EU tistim članicam in regijam, pa tudi državam kandidatkam, ki zaostajajo v razvoju, nudi finančno pomoč, da bi le te lahko enakovredno sodelovale pri uresničevanju skupnih politik EU. Državam kandidatkam je bilo tako na voljo predpristopna pomoč skozi programe PHARE, ISPA in SAPARD, ki služijo za postopno prilagajanje kandidatk na članstvo ter s ciljem čim hitrejše gospodarske in socialne kohezije. S članstvom v EU je Slovenija dobila možnost koriščenja evropskih sredstev v strukturnih skladih, ki podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Z novo finančno perspektivo 2007-2013 se je izvedla reforma strukturne politike, ki je preoblikovala strukturne sklade ter način delitve sredstev iz njih. V posameznem programskem obdobju so delovanje skladov in njihovi cilji prilagojeni trenutnim razmeram. V prejšnjem programskem obdobju so bila na voljo sredstva iz 4 strukturnih skladov v sedanjem obdobju v okviru strukturne politike pa delujeta ESRR in ESS, ohranjen pa je tudi Kohezijski sklad. Poleg teh dveh sta v prejšnjem programskem obdobju od leta 2000-2006 obstajala še dva strukturna sklada, ki v prihodnje ne sodita več pod okrilje evropske strukturne politike. Preden pa lahko koristimo ta sredstva se moramo prijaviti na razpise za evropski denar. Na njih se lahko prijavijo tudi manjša podjetja, vendar je najbolj vprašljiva njihova administrativna usposobljenost, za končni pregled projektne dokumentacije pa se navadno obrnejo na svetovalne hiše, ta strošek pa se ob uspešni prijavi delno povrne. Informiranje in obveščanje o strukturnih sredstvih je pomembno za aktualno programsko obdobje 2007-2013 in za uspešno realizacijo operativnih programov, ki opredeljujejo ključna področja, v katera bodo usmerjena sredstva. Za uspešno črpanje sredstev v tem programskem obdobju bosta morala strukturna politika in sam pomen strukturnih skladov postati pomemben element gospodarske politike, da bodo evropska sredstva v polni meri izkoriščena za razvoj in napredek MSP, kar pripomore k razvoju celotne države.
Keywords: predpristopna pomoč, evropska sredstva, finančna perspektiva 2007-2013, strukturna politika, strukturni skladi, projektna dokumentacija, operativni programi, MSP.
Published: 08.06.2010; Views: 2019; Downloads: 242
.pdf Full text (666,55 KB)

5.
SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ S PODPORO RAZVOJNE INSTITUCIJE NA PRIMERU KOROŠKE STATISTIČNE REGIJE
Karmen Sonjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Regionalizacija in z njo povezana decentralizacija dobivata vedno večji pomen v območju evropskih držav pa tudi zunaj njih. Ob vse večji ekonomski povezanosti sveta je regionalna politika postala pomembno orodje za doseganje nacionalnih ciljev. S sprejetjem nove zakonodaje na tem področju je bil v Sloveniji uveljavljen nov pristop k spodbujanju regionalnega razvoja, odgovornost za razvoj pa je bila prenesena na regionalno raven. Regionalna politika je postala pomemben del nacionalne razvojne politike, ki lahko uspešno zagotavlja enakomeren razvoj vseh območij v Sloveniji. Temeljno izhodišče regionalne politike je čim bolj izkoristiti neposredne vire razvoja v regijah in v največji meri angažirati njihovo razvojno energijo, predvsem z vidika, da delujejo neposredno v lastnem razvoju. Na ta način lahko preprečimo preveliko centralizacijo in zmanjšamo razlike v regionalni razvojni dinamiki. Država mora s svojimi ukrepi in usmeritvami skrbeti za zmanjševanje razlik med regijami, te pa hkrati postajajo vedno bolj odgovorne za svoj razvoj s svojimi razvojnimi pobudami. Namen diplomske naloge je prikazati izvajanje regionalne politike razvoja v Koroški razvojni regiji za obdobje 2007—2013 v okviru vzpostavljene institucije za podporo regionalnemu razvoju ter z upoštevanjem veljavne zakonodaje in državnih ukrepov. V tem obdobju je Koroška regija pred pomembnim izzivom, ki naj bi pokazal, ali je regija sposobna narediti razvojni premik na področju gospodarskega in tehnološkega razvoja, izobraževanja, razvoja turizma in izboljšanja kakovosti življenja vseh prebivalcev regije. Vsebine, opredeljene v Regionalnem razvojnem programu in Izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega programa, ki predstavljata razvojna dokumenta regije, s predlaganimi razvojnimi ukrepi kažejo, da obstajajo potenciali za to, na nas samih pa je, ali bomo to znali izkoristiti. Prikazani so delno doseženi rezultati zelo kratkega dvoletnega izvajanja regionalne politike skozi državne in regionalne razvojne dokumente ter njihov vpliv na doseganje postavljenih ciljev tako na regionalni kot na državni ravni. Naloga izvajanja in spremljanja posameznih ukrepov ter doseganja zastavljenih ciljev v regionalnem dokumentu je naloga Regionalne razvojne agencije, ki v svojem okolju opravlja naloge, ki so v javnem interesu, in nudi strokovno podporo ostalim institucijam v regiji ter sodeluje s službami resornih ministrstev.
Keywords: skladen regionalni razvoj, razvojna regija, regionalna razvojna agencija, politika regionalnega razvoja, egionalni razvojni program, strukturni skladi, regionalni projekti, izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa, državni razvojni program
Published: 08.04.2010; Views: 1829; Downloads: 168
.pdf Full text (484,65 KB)

6.
STRUKTURNI SKLADI EU KOT VIR FINANCIRANJA RAZVOJA V SLOVENIJI
Nina Vertačnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila tudi pravico do črpanja iz strukturnih skladov. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da je Slovenija, kljub začetnim težavam, uspešno zaključila svoje prvo programsko obdobje 2004—2006. Nova finančna perspektiva je Sloveniji prinesla znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Poglavitni cilji nove finančne perspektive v Sloveniji so: vlaganje v cestno infrastrukturo, varstvo okolja, energetsko učinkovitost, veliko sredstev je namenjenih tudi za raziskave in razvoj ter podporo podjetništvu.
Keywords: Strukturni skladi, kohezijska politik, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis
Published: 19.08.2010; Views: 1517; Downloads: 184
.pdf Full text (755,31 KB)

7.
MODEL PRIDOBIVANJA FINANČNIH SREDSTEV SLOVENSKIH PODJETIJ IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Saša Sveršina, 2010, specialist thesis

Abstract: Številna evropska podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu do financiranja. To ne ogroža samo razvoja podjetij, temveč pogosto predstavlja oviro že za njihovo ustanovitev. Zato je nujno, da se podjetjem zagotovi privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva in s tem rasti v Evropi. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja.V nalogi smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali, kako uspešna so slovenska podjetja pri črpanju sredstev iz skladov Evropske unije.
Keywords: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti
Published: 19.08.2010; Views: 2960; Downloads: 201
.pdf Full text (1,59 MB)

8.
VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Klavdija Dervarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Keywords: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Published: 03.05.2011; Views: 1416; Downloads: 213
.pdf Full text (685,30 KB)

9.
ORGANIZACIJA AKTIVNOSTI V ZVEZI S PRIDOBITVIJO NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA
Gordana Jelenko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Številna slovenska podjetja se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu financiranja. To seveda ogroža razvoj posameznih podjetij. Nujno je, da se zagotovi podjetjem tako privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva kakor tudi dostopnost in poenostavljenost vse dokumentacije, pogojev in meril za vključevanje podjetij v posamezne projekte in črpanje virov financiranja evropskih skladov. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja. Vendar se pogosto zatakne pri slovenskih izvajalcih te politike – finančne podpore, saj z zaostrovanjem kriterijev, nejasnimi in nesmiselno postavljenimi pogoji onemogočajo optimalno in racionalno realizacijo posameznih projektov v podjetjih. V teoretičnem delu naloge smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. Prav tako so predstavljene slovenske institucije, ki razpisujejo ta sredstva ter postavljajo kriterije, pogoje in merila za udeležbo v projektih sofinanciranja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali na kakšne ovire je naletelo podjetje Asistent, d. o. o., pri organizaciji svojega projekta, ki ga je kot podjetje – prijavitelj skušalo realizirati v skladu z odobrenimi resursi, ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Rezultati anketiranja so pokazali, da so zaposleni v podjetju, ki niso bili formalno člani projektne skupine, opravljali večino dela, ki naj bi ga praviloma realizirali člani interdisciplinarne skupine. Vendar jih zaradi prenizke stopnje izobrazbe podjetje ni moglo imenovati v razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa je Javni razpis vplival na večino zaposlenih v podjetju, da so začeli intenzivno razmišljati in se tudi vključevati v različne oblike izobraževanja, z namenom pridobitve višje stopnje izobrazbe, specialističnega naziva ali znanja tujih jezikov.
Keywords: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti.
Published: 21.12.2011; Views: 1905; Downloads: 113
.pdf Full text (907,63 KB)

10.
Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica