1. Razumevanje moralnih vrednot v osnovni šoliAlenka Žarn, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali razumevanje in dojemanje moralnih vrednot pri učencih. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci razumejo in dojemajo strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost in odgovornost. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v dojemanju in razumevanju vrednot med učenci tretjega in šestega razreda.
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej razložili definicijo pojma »vrednota« ter zapisali lastnosti vrednot. Predstavili smo otrokov moralni razvoj skozi starostna obdobja. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj; to so družina, šola, vrstniki in mediji. Vsi imajo pomembno vlogo tako pri otrokovem moralnem razvoju kot tudi pri razvoju vrednot. Podrobneje smo opisali vrednote, ki smo jih proučevali pri učencih. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako otroci razumejo in dojemajo določene vrednote (strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost, odgovornost). Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev iz osnovne šole Leskovec pri Krškem in je zajemala 49 učencev tretjega ter 51 učencev šestega razreda. Prišli smo do ugotovitev, da med učenci tretjega in šestega razreda ne obstajajo večje razlike v razumevanju in dojemanju naštetih vrednot. Pri šestošolcih se v določenih primerih pojavi bolj natančna razlaga izbranih pojmov. Najslabše razumljena vrednota je bila strpnost, ki jo je večina učencev napačno interpretirala. Učenci so si pri razlaganju vrednot pomagali z lastnimi moralnimi in osebnimi izkušnjami. Rezultate smo uredili s pomočjo programa SPSS in jih predstavili v tabelah.
Ključne besede: vrednote, moralni razvoj, družina, strpnost, resnicoljubnost, potrpežljivost, odgovornost
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
2. Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko deloNuša Hertiš, 2023, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog.
Ključne besede: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,21 MB) |
3. Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin - učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti : diplomsko deloEmina Jupić, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin – učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti je praktično delo, ki je nastalo na podlagi projektnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili splošne značilnosti lutke, njen vpliv na razvoj otroka, pomembnost uporabe lutke v predšolskem obdobju in povezanost lutke pri oblikovanju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo izvedli projekt, ki je trajal štiri tedne v skupini otrok (n = 19), starih od štiri do šest let, z namenom, da bi otroke na igriv in poučen način že v predšolskem obdobju seznanili z drugačnostjo okoli nas. Rezultati projektnega dela so pokazali napredek vseh otrok v skupini pri izkazovanju sočutja, prijaznosti in vključevanja vseh otrok v igro, pri uporabi lutk pa sta se tudi izboljšali njihova koncentracija in pozornost. Izrazit napredek se je pokazal pri otroku s posebnimi potrebami, ki se je prvič pričel aktivno besedno vključevati v socialne igre in vzpostavljati očesni stik, ter pri otroku priseljencu, ki je v času projektnega dela pričel govoriti in se vključevati v skupne dejavnosti. Otroci v skupini so postali bolj strpni in bolj aktivni pri izkazovanju sprejemanja drugačnih, kar je bilo opazno zlasti med dnevno rutino in spontanimi dejavnostmi. Rezultati nakazujejo, da je uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin ustrezna metoda dela, ki je pomembna za delo strokovnih delavcev v vrtcu.
Ključne besede: lutka, lutkovna vzgoja, strpnost, drugačnost, prijateljstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 919; Prenosov: 118
Celotno besedilo (3,16 MB) |
4. Kulturna dediščina in strpnostBarbara Lečnik, 2019, strokovni članek Opis: Pričujoč članek v sklopu projekta Escape (Interreg SI-HU) je predstavitev dediščine kot pomnika preteklosti, ki je znatno zaznamoval tako slovenski kot čezmejni prostor. Prav tako želi osvetliti razsežnosti odnosa do dediščine, ki mu je mogoče slediti na vsakem koraku. Članek je razdeljen na tri sklope. Prvi sklop obravnava projekt Escape in pet tematskih sklopov v povezavi z dediščino na medregionalnem območju, ki predstavljajo pet čezmejnih turističnih produktov – pobegov, vključenih v projekt Escape. Drugi sklop se tematsko navezuje na zadnji tematski sklop, Pobeg v zgodovino izseljevanja, ki natančneje obravnava povezavo izseljevanja in kulturne dediščine na medregionalnem območju na vzorčnem primeru vasi Žepovci (EŠD 28167). Tretji sklop vsebuje seznam enot dediščine v območju vasi Žepovci.
Ključne besede: kulturna dediščina, strpnost, izseljevanje, Žepovci, Escape
Objavljeno v DKUM: 13.06.2019; Ogledov: 2494; Prenosov: 122
Celotno besedilo (16,13 MB) |
5. Celovit pristop k ščitenju elektronskih sistemov nanosatelita pred napakami v delovanju kot posledicami ionizirajočega sevanjaDavid Selčan, 2018, doktorska disertacija Opis: Ta doktorska disertacija predstavlja celovit pristop k ščitenju elektronskih sistemov pred posledicami ionizirajočega sevanja, ki omogoča ščitenje elektronskih sistemov nanosatelita pred napakami v delovanju kot posledicami ionizirajočega sevanja. Predstavljena je analiza vplivov ionizirajočega sevanja na elektronske komponente in sisteme s poudarkom na posameznih sevalnih dogodkih v različnih satelitskih orbitah. Prav tako so predstavljene posebnosti snovanja elektronskih sistemov za nanosatelite. V nadaljevanju so predstavljene tehnike za snovanje na napake strpnih elektronskih sistemov. Le-te vključujejo: uporabo diskretnih analognih komponent za snovanje sistemov za nanosatelite (vključno s primerom analognega vezja za sledenje maksimalne točke moči), uporabo treh različnih tipov pretokovnih zaščit v kombinaciji s stražnimi časovniki in vključitev vezja FPGA v sisteme nanosatelitov vključno s tehnikami za zaščito logične implementacije v vezju FPGA. Predstavljena je tudi uporaba teh tehnik v kontekstu hierarhičnega pristopa k blaženju napak. Predstavljena vezja so bila preizkušena v laboratorijskih pogojih. Prav tako je bilo na vseh vezjih za pretokovno zaščito opravljeno testiranje na izvorih ionizirajočega sevanja. Na koncu pa so predstavljeni rezultati analize zanesljivosti na podlagi statističnega modela. Rezultati nakazujejo, da je na podlagi uporabe predstavljenega pristopa ščitenja elektronskih sistemov možno izboljšati zanesljivost elektronskih sistemov nanosatelita.
Ključne besede: nanosatelit, posamezni sevalni dogodki, pretokovna zaščita, stražni časovnik, strpnost na napake, zaščita pred ionizirajočim sevanjem
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1605; Prenosov: 206
Celotno besedilo (4,81 MB) |
6. Razvijanje strpnosti do priseljencev skozi slikanico v predšolskem obdobjuBrigita Bukovec, 2017, diplomsko delo Opis: V zadnjih desetletjih se zaradi povečanih migracijskih tokov v vrtce in šole vključuje vse več otrok priseljencev. Diplomsko delo z naslovom Razvijanje strpnosti do priseljencev preko slikanice v predšolskem obdobju vsebuje teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu smo najprej opisali priseljence, ki živijo v Sloveniji in kako je, kadar tujina kar naenkrat postane njihov novi dom. Nekaj besed smo namenili temu, kako v naši državi poskrbimo in vključujemo otroke priseljence v vzgojo in izobraževanje. V vsakdanjem življenju se srečujemo tako s predsodki kot z diskriminacijo, ki smo ju opisali, prav tako pa smo dali poudarek na strpnost in navedli primere, na kakšen način jo predstaviti in razvijati pri predšolskem otroku. Otroci priseljenci se seznanijo z novim (tujim) jezikom, ko pridejo v drugo državo, in to lahko povzroči velike težave, zato smo podali predloge, kako jim slovenščino predstaviti na čim bolj prijazen in pozitiven način. Del teoretičnega dela posvetimo tudi slikanici, ki smo jo s pomočjo različnih avtorjev tudi opisali. Slikanice so v vrtcu zelo dobrodošle, saj z njimi otrokom razložimo odgovore na različna vprašanja. V poglavju Strpnost na primeru sodobne mladinske književnosti smo navedli nekaj del mladinske književnosti, ki pripomorejo k temu, da se otroci seznanijo z medkulturnostjo, drugačnostjo, ki vlada med nami, in da razvijajo strpnost do različnosti v vrtcu. V zaključku smo nekaj povedi namenili še drugačnosti in kako se ta kaže v slikanici.
Za medkulturno vzgojo v vrtcu smo izbrali naslednje slikanice: Elmer (McKee 1995), Kulturna izmenjava (Isol 2014), Žabec in tujec (Velthuijs 1997), Moji odeji (Kobald 2014) ter Drugačen (Cave 2001). Pri izbranih slikanicah smo se osredotočili predvsem na to, da so bile kakovostne, primerne starostni stopnji otrok, predvsem, da so ustrezale kriterijem našega dela.
Praktični del je bil narejen v vrtcu, ki je po sestavi glede na prebivalstvo specifičen zaradi izpostavljenosti priseljencev iz bivše Jugoslavije. Zadali smo si pet predpostavk, ki smo jih s pomočjo izbranih slikanic potrdili oziroma zavrgli. Slikanice, ki smo si jih izbrali za medkulturno vzgojo v vrtcu, smo analizirali, opisali besedilo in posamezne ilustracije. Opisali smo tudi naslovnico, vezne liste in notranjo naslovnico ter odnos med besedilom in ilustracijami. Prav tako nismo pozabili na literarne prvine v slikanici ter na pred tem napisana vprašanja, ki smo jih otrokom postavili pred ali po pripovedovanju slikanice. Po prebrani zgodbi smo z otroki izvedli različne dejavnosti ter vse skupaj na koncu tudi analizirali.
Ključne besede: predšolski otrok, priseljenci, selitve, medkulturnost, slikanica, strpnost
Objavljeno v DKUM: 18.07.2017; Ogledov: 2044; Prenosov: 346
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. MORALNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK SKOZI RISANKERomana Trafela, 2015, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela Moralna vzgoja predšolskih otrok skozi risanke najprej natančneje opredelimo pojem morala. Dotaknemo se moralnih teorij, ki jih omenjajo avtorji, moralnega razvoja, in dejavnikov, ki vplivajo na otrokov moralni razvoj ter moralne vzgoje otrok. V nadaljevanju predstavimo medije, podrobneje se posvetimo televiziji in risankam. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja otrok. Osredotočili smo se na raziskavo o tem, kako otroci v risankah prepoznavajo, razumejo in dojemajo moralne kvalitete, kot so vljudnost, resnicoljubnost in strpnost. Namen empirične raziskave je ugotoviti, ali otroci prepoznavajo moralna in nemoralna dejanja likov v risankah in kaj se iz risanke naučijo. Zanimalo nas je še, kakšno je njihovo mnenje o dejanju posameznega lika, kako bi lahko v določeni situaciji ravnali drugače, zakaj se jim določene moralne kvalitete zdijo pomembne, kje oz. kdo jih je poučil o opravičevanju, resnicoljubnosti in strpnosti. Prav tako smo se skozi izdelavo diplomskega dela spraševali ali so nam poučne risanke lahko v pomoč pri učenju moralne vzgoje. Končna spoznanja govorijo o tem, da predšolski otroci prepoznavajo moralna in nemoralna dejanja likov iz risank. Pri tem se opirajo na svoje lastne izkušnje in znanje, ki ga o tem, kaj je prav in kaj ni, že imajo, ter na videno situacijo v risanki. Ugotovili smo, da poučne risanke lahko uporabimo za učenje moralne vzgoje.
Ključne besede: morala, moralni razvoj, moralna vzgoja, predšolski otrok, mediji, televizija, risanke, vljudnost, strpnost, resnicoljubnost.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 4000; Prenosov: 666
Celotno besedilo (1,64 MB) |
8. MEDKULTURNOST NA NARODNO MEŠANIH OBMOČJIHManuela Štefane, 2014, magistrsko delo Opis: Številni avtorji medkulturnost opredeljujejo kot sobivanje, sodelovanje, sovplivanje in dopolnjevanje različnih kultur, narodov, spolov ter verstev. Spoštovanje in razumevanje narodne ter kulturne drugačnosti je potrebno poudarjati na narodno mešanih območjih in izven njih. Potrebno je premagovati stereotipe in predsodke do drugačnih ter z njimi vzpostavljati interakcijo in komunikacijo. Takšen odnos bogati posameznike in družbo ter razvija pozitiven pogled na druge narode in kulture. Na vse to pomembno vpliva tudi šola s svojimi programi, delavnicami in usposobljenimi učitelji.
V empiričnem delu so nas zanimali učenčevo razumevanje in odnos do medkulturnosti, praktično udejstvovanje medkulturnih vsebin in kompetenc ter vpliv ostalih subjektov izobraževanja na vpletanje medkulturnosti v šolski prostor in izven njega. V raziskavi smo se osredotočili na narodno mešana območja Prekmurja in slovenske Istre ter na območje izven narodno mešanega območja Slovenije, Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, na vzorcu 336 učencev.
Rezultati so pokazali, da so učenci bolj navezani na Slovenijo kot na Evropo. Učenci se, ne glede na šolski okoliš, v različnih okoliščinah najpogosteje sporazumevajo v slovenščini, v učenju tujih jezikov pa vidijo možnost za boljšo prihodnost, boljši študij in boljšo zaposlitev. Raziskava je v nadaljevanju pokazala, da imajo anketirani učenci po lastnih navedbah štiri prijatelje ali več, ki so druge narodnosti ali kulture, ter se z njimi družijo na različne načine. Na koncu smo pozornost namenili tudi stališču učencev do odnosa šole, učiteljev in staršev do medkulturnosti. Stališča nekaterih učencev so pokazala statistično pomembne razlike.
Ključne besede: medkulturnost, narodno mešana območja, dvojezično šolstvo, strpnost, predsodki.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2015; Ogledov: 2701; Prenosov: 332
Celotno besedilo (2,06 MB) |
9. MULTIKULTURALIZEM V VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROKAlma Smajić, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Multikulturalizem v vzgoji predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, ki so tesno povezani med seboj; to so: multikulturalizem, migracije, proces asimilacije in integracije, predsodki in identiteta. Za kvalitetno delo vzgojitelja v vrtcu je pomembno poznavanje teh pojmov, le tako bo lahko načrtoval svoje delo in ga izvajal skladno z načelom o multikulturalizmu. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan tudi multikulturalizem v vrtcu, kjer so predstavljene vse metode dela z otroki drugega nacionalnega porekla. Vzgojitelj ne sme ignorirati prisotnosti drugih kultur v našem prostoru, saj s tem ne bo prispeval k celostnemu razvoju otrok. Imeti mora znanje o tem, kako vzgojiti strpnega posameznika in kako vključiti otroke drugega kulturnega porekla v proces vzgoje in izobraževanja. V teoretičnem delu diplomskega dela med drugim izvemo, da je multikulturna vzgoja pomembna tudi za otroke večinskega dela kulture, saj bodo v življenju navezovali pristnejše in kvalitetnejše stike, brez predsodkov in nestrpnosti. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo multikulturalizem v vrtcu. Za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 85 vzgojiteljev in njihovih pomočnikov v velenjskih vrtcih. Zanimalo nas je, na kakšen način vzgojitelji seznanjajo otroke s pojmom različnosti, z različnimi kulturami in tradicijami. Osredotočili smo se tudi na to, da bi izvedeli, ali imajo vzgojitelji in njihovi pomočniki zapisane metode in načine dela z otroki drugega kulturnega porekla in če jih imajo – kje. Prav tako nas je zanimalo sodelovanje s starši otrok drugega nacionalnega porekla in opažanja vzgojiteljev, kako so se otroci večinskega dela kulture vedli do otrok drugega kulturnega porekla. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, multikulturalizem, kultura, migracije, integracija, identiteta, strpnost, dvojezičnost, vključevanje.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2014; Ogledov: 3431; Prenosov: 561
Celotno besedilo (429,07 KB) |
10. |
