| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihiatrični izvedenec v kazenskem postopku
Špela Sinič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Psihiatrični izvedenec je pomemben del kazenskega postopka že stoletja. Teorija ga opredeljuje kot neodvisnega, zunanjega sodelavca sodišča. Njegova naloga je zlasti, da s svojimi specifičnimi znanji pomaga sodniku pri ugotavljanju obdolženčevega duševnega stanja. Od ustreznih psiho-fizičnih lastnostih le–tega je namreč odvisen razplet oziroma izid kazenskega postopka. Morebitna ugotovljena neprištevnost storilca kaznivega dejanja v času, ko je takšno dejanje izvršil, namreč tako pravno kot tudi moralno – etično preprečuje njegovo kaznovanje. V kolikor se ugotovi, da je bila njegova prištevnost le znatno okrnjena, pa je to faktor, ki lahko vpliva na odmero kazni. Naloga psihiatričnega izvedenca je tudi, da ugotavlja procesno sposobnost obdolženca. Če se pokaže, da ta ni sposoben aktivno uveljavljati svojih interesov na glavni obravnavi, je to razlog, ki preprečuje nadaljevanje kazenskega postopka. Izvedenec psihiatrične stroke torej ugotavlja ali je pri storilcu kaznivega dejanja prisotna katera od duševnih motenj ali duševna manj razvitost ter njeno povezavo z izvršenim kaznivim dejanjem ali sposobnostjo obdolženčeve udeležbe v sodnem postopku. Prištevnost je naravna predpostavka, ki se v kazenskem postopku ne dokazuje. Na podlagi te predpostavke 265. člen Zakona o kazenskem postopku jasno določa, da se mora izvedenstvo odrediti le, ko je prisoten sum o prizadetosti obdolženčeve prištevnosti ter njegovi sposobnosti udeležbe na glavni obravnavi. Delo izvedenca psihiatra se začne na podlagi odredbe, s katero mu sodišče naloži izdelavo izvedenjskega mnenja v konkretni kazenski zadevi. Zavezuje ga dolžnost, da svoje delo opravi strokovno in etično ter da nato predstavi svoje mnenje na način, da bo le – to razumljivo, ne le njemu samemo ter ostalim strokovnjakom sodne psihiatrije, pač pa tudi sodnikom in vsem drugim udeležencem postopka. Izvedensko mnenje je dokaz v kazenskem postopku in je kot vsi drugi dokazi podvržen prosti presoji sodišča. Slednje pomeni, da mora biti predmet kritične presoje sodnika, ki je na koncu tisti, ki poda svojo odločitev o obdolženčevi prištevnosti ali procesni sposobnosti. Zaradi narave svojega poklica so psihiatrični izvedenci izpostavljeni različnim nevarnostim in pritiskom s strani obdolženca ter drugih udeležencev v kazenskem postopku. Velik vir pritiskov pa predstavljajo tudi mediji, ki o njihovem delu poročajo predvsem z negativno noto. Pri opravljanju svojega dela se srečujejo tudi s številnimi etičnimi dilemami, ki izvirajo predvsem iz njihovega dvojnega položaja – po eni strani je psihiater zdravnik, po drugi pa je kot izvedenec »zaposlen« pri sodišču.
Ključne besede: psihiatrični izvedenec, sodni izvedenec, strokovno znanje, pisna odredba, prištevnost, procesna sposobnost, sum, etične dileme
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 916; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (274,72 KB)

2.
Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko
Martin Stožir, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko Podjetje DRAS d. d. se ukvarja z vzdrževanjem in obnovo avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima v lasti tudi veliko nepremičnin, s katerimi mora gospodarno ravnati. Zaradi vse večjega pomena trajnostno delovanje v svetu se je tudi to netipično logistično podjetje odločilo podpreti projekte, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Nekateri tako naravnani projekti že potekajo znotraj podjetja, pa vendar bi si jih želeli še več. Z izdelavo te naloge raziskujemo možnosti za vpeljavo izkoriščanja sončne energije s pomočjo izgradnje sončnih elektrarn. Osredotočili smo se predvsem na že obstoječe objekte, ki se nahajajo v Avtocestni bazi Vransko. Le-te bi uporabili kot glavno izhodišče, saj bi jih s pomočjo strešnih konstrukcij opremili s solarnimi moduli. Pri tem pa ne smemo pozabiti na podjetje BISOL, ki je z nami delilo svoje strokovno znanje in veščine, ki so jih pridobili z večletnimi izkušnjami pri gradnji na tem področju. S pomočjo kakovostne izvedbe montažnih del bi tako pridobljeno električno energijo v prvi vrsti uporabili za samooskrbo naših potreb, morebitne nastale viške pa bi nato prodali v obstoječe omrežje. Prav tako pa bodo opravljeni nekateri izračuni o smotrnosti izgradnje takšne elektrarne. Vse tako nastale rešitve bodo podane s smernicami in usmeritvami podjetja. Torej, če povzamemo, se podjetje DARS d. d. zaveda vedno večje družbene odgovornosti do integracije trajnostnega delovanja v svojem okolju. S pomočjo inovativnih idej svojih zaposlenih preko projektne pisarne, zadolžene ravno za kasnejšo realizacijo, se le-te praktično uporabijo na terenu. Ključne besede: električni modul, sončna energija, obnovljivi viri, investicija, ACB Vransko, DARS d. d.
Ključne besede: Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko Podjetje DRAS d. d. se ukvarja z vzdrževanjem in obnovo avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima v lasti tudi veliko nepremičnin, s katerimi mora gospodarno ravnati. Zaradi vse večjega pomena trajnostno delovanje v svetu se je tudi to netipično logistično podjetje odločilo podpreti projekte, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Nekateri tako naravnani projekti že potekajo znotraj podjetja, pa vendar bi si jih želeli še več. Z izdelavo te naloge raziskujemo možnosti za vpeljavo izkoriščanja sončne energije s pomočjo izgradnje sončnih elektrarn. Osredotočili smo se predvsem na že obstoječe objekte, ki se nahajajo v Avtocestni bazi Vransko. Le-te bi uporabili kot glavno izhodišče, saj bi jih s pomočjo strešnih konstrukcij opremili s solarnimi moduli. Pri tem pa ne smemo pozabiti na podjetje BISOL, ki je z nami delilo svoje strokovno znanje in veščine, ki so jih pridobili z večletnimi izkušnjami pri
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 537; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok
Maja Hmelak, 2012, doktorska disertacija

Opis: Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje le-tem tako s strani posameznikov kot organizacij, pri čemer prihaja do spreminjanja vlog in nalog ter pogledov na vzgojitelja kot osebo, strokovnjaka in uslužbenca kot tudi na njegovo delo in odnos do otrok. Vse to od vzgojitelja in tudi od vrtca kot organizacije zahteva prilagoditve in spremembe glede večje avtonomnosti in profesionalizacije, pri čemer se vedno pogosteje poudarja pomen vzgojiteljeve profesionalne rasti. Tukaj se združujeta in prepletata notranja komponenta (njegov osebni interes, motivacija in osebni oz. osebnostni razvoj) in zunanja (napredovanja, delovni pogoji, plačila, ugled) komponenta. V doktorski disertaciji smo preučevali problem profesionalnega razvoja vzgojiteljev. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo soočili razmišljanja različnih avtorjev ter podali odgovore na vprašanja o vzgojiteljevem profesionalnem razvoju. Ob tem smo posegli tako na strokovno izobraževanje kot osebnostno rast vzgojitelja, razložili pomen in oblike obeh segmentov profesionalnega razvoja, povedali, kakšni so vplivi na slednjega in zakaj je pomemben za vzgojitelje predšolskih otrok. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev in podrobno predstavili poklic vzgojitelja, pri čemer smo še posebej izpostavili razloge za izbiro vzgojiteljskega poklica kot tudi delovno obveznost vzgojiteljev predšolskih otrok. V drugem delu predstavljamo izide empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Osredotočili smo se na štiri področja, in sicer motivacijo ob izbiri študija, osebnostne lastnosti, strokovno znanje in delo ter zadovoljstvo in pričakovanja. S tem smo posegli na področje vzgojiteljeve osebnostne, poklicne in socialne dimenzije, s katero po ugotovitvah Vontove (2005) dosegamo uravnoteženost v uresničevanju vseh dimenzij profesionalnosti, in s tem višjo kakovost dela ter zadovoljstva pri delu. Metodološko smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za vzgojitelje in anketni vprašalnik za študente predšolske vzgoje. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi in hrvaškimi študenti in vzgojitelji predšolske vzgoje. Glavne ugotovitve raziskave so: a) Glede motivacije ob izbiri študija smo ugotovili, da so se anketiranci za študij predšolske vzgoje, in s tem poklica vzgojitelja predšolskih otrok, odločili predvsem zaradi samouresničitvenih in altruističnih razlogov ter da so s svojo odločitvijo zelo zadovoljni. Ti razlogi predstavljajo notranje dejavnike, osebni interes, ljubezen do otrok in poklica, predvsem pa iskreno, osebno željo po delu in vzgoji s predšolskimi otroci. b) Glede osebnostnih lastnosti smo ugotovili, da anketiranci premorejo vse za vzgojitelja potrebne lastnosti, ki smo jih na splošno razdelili na dve podpodročji, in sicer odnos do sebe in odnos do otrok. c) Glede strokovnega znanja in dela smo ugotovili, da se anketirancem zdi najpomembneje pridobiti predvsem pedagoško-psihološka znanja in znanja s posameznih področij kot tudi sposobnost komuniciranja z otroki in njihovimi starši. Na začetku svoje poklicne poti pričakujejo in zaznavajo nekaj težav, ki pa so pogosto posledica predvsem 'začetniške treme'. Najbolj močne in samozavestne se počutijo na področju neposrednega dela z otroci. d) Glede zadovoljstva in pričakovanj smo ugotovili, da na vzgojiteljevo zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo otrok in staršev. Ker se zavedajo pomembnosti dopolnjevanja in nadgradnje svojega znanja in izkušenj, pa tekom kariere pričakujejo predvsem, da se bodo lahko udeleževali strokovnih izpopolnjevanj. Na podlagi vsega lahko strnemo, da se anketiranci zelo zavedajo kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki zajema tako strokovno podkovanost kot osebnostno zrelost posameznika, kot tudi prilagodljivosti in nenehne nadgradnje že usvojenega in pridobljenega znanja in pogledov vsakokratnim družbenim spremembam
Ključne besede: profesionalni razvoj, vzgojitelj, motivi, strokovno delo in znanje, osebnostni razvoj, zadovoljstvo in pričakovanja, predšolski otrok
Objavljeno: 01.03.2013; Ogledov: 6986; Prenosov: 2488
.pdf Celotno besedilo (729,09 KB)

4.
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V PODJETJU DOM PETELIN D.O.O.
Urban Petelin, 2012, diplomsko delo

Opis: V podjetju je bilo do preteklega izobraževanja, več kot polovica zaposlenih nepismenih v zvezi s tehničnim risanjem in branjem gradbeniških risb. Zato je v sklopu notranjega usposabljanja, podjetje izvedlo program tehničnega risanja. Cilj programa je bil, da se bodo delavci naučili osnov tehničnega risanja, kot je poznavanje črt v gradbeniških risbah, tehnična pisava, kotiranje in kotirne meje, šrafure v gradbeniških risbah in uporaba geometrije. Velik poudarek je na praktičnem delu izobraževanja, kjer so se zaposleni učili tehničnega risanja na področju visokih zgradb in opisne geometrije. S poznavanjem tehničnega risanja bodo lahko sami prebrali in razumeli gradbeni načrt. Zaposleni so tako pridobili novo znanje, kar posledično vpliva na njihovo samozavest in na boljšo odzivnost dela v podjetju. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo opisali izobraževanje odraslih in zaposlenih, ravno tako pa tudi splošno izhodišče za izobraževanje in sicer pedagogiko in andragogiko. Opisali smo tudi teoretičen postopek izobraževanja zaposlenih in povzeli raziskavo odraslih v izobraževalnem procesu, iz statističnega urada Republike Slovenije. V praktičnem delu pa smo predstavili izobraževanje namenjeno gradbenim delavcem v podjetju Dom Petelin, za boljše poznavanje gradbenih načrtov in delo z njimi. Z zbranimi podatki smo predstavili podjetje in okvirno opisali njihova dosedanja izobraževanja. Med vsemi delavci smo izvedli anketo, katere rezultate smo podrobno predstavili in jih kasneje tudi vzeli pod drobnogled, za zaključek z raznimi predlogi.
Ključne besede: Strokovno izobraževanje, izobraževalni proces, znanje, praksa
Objavljeno: 10.08.2012; Ogledov: 1486; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (705,51 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici