| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 493; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev razrednega pouka
Anja Ivajnšič, Milena Ivanuš-Grmek, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek opredeljuje vlogo stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev za njihovo profesionalno rast. V prvem delu so opisani zunanji dejavniki učiteljevega profesionalnega razvoja, med katerimi smo izpostavili stalno strokovno izpopolnjevanje kot obliko vseživljenjskega učenja učiteljev. V drugem delu so prikazani rezultati raziskave o stalnem strokovnem izpopolnjevanju, in sicer o oblikah stalnega strokovnega izpopolnjevanja, pogostosti udeležbe na programih izpopolnjevanja, o področjih programov izpopolnjevanja, ki so jih učitelji nazadnje obiskali, in o vzrokih za neudeležbo na programih stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Zanimale so nas razlike med učitelji z različnim številom let poučevanja (0-10 let, 11-20 let in več kot 20 let poučevanja). Ugotovili smo, da se programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja najpogosteje udeležujejo učitelji z več kot 20 leti poučevanja.
Ključne besede: učiteljev profesionalni razvoj, dodiplomsko izobraževanje, pripravništvo, strokovni izpit, mentorstvo, šolske reforme, klima in kultura šole, stalno strokovno spopolnjevanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1220; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
EVALVACIJA PRIPRAVNIŠTVA FARMACEVTSKEGA TEHNIKA
Renata Šolaja, 2012, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje kadrov je zelo zahtevna in odgovorna naloga, še zlasti pa izobraževanje pripravnikov, ki se usposabljajo za samostojno opravljanje del in nalog po opravljenem strokovnem izpitu. Leta 2011 sem tudi sama opravljala pripravništvo farmacevtskega tehnika in tako imela možnost pobližje spoznati delo farmacevtskega tehnika, program in organizacijo pripravništva, naloge in obveznosti pripravnika, organizacijo strokovnega izpita in delo mentorja. Prav zaradi svoje izkušnje in pomembnosti pripravništva kot oblike usposabljanja za delo sem se odločila za raziskavo na to temo. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali je organizacija pripravništva ustrezna, ali so pri izobraževanju pripravnikov uporabljeni ustrezni materiali, ali imajo mentorji poleg velikega obsega svojega dela dovolj časa za delo s pripravniki, kakšna je bila uspešnost opravljanja strokovnega izpita v letu 2011 in ali so pripravniki v času pripravništva pridobili dovolj znanja za samostojno opravljanje dela. Za ugotovitev tega sem uporabila evalvacijo in tako poizkušala ovrednotiti pripravništvo farmacevtskega tehnika v letu 2011. Vrednotenje je potekalo kot sistematično zbiranje informacij in podatkov strokovne literature, zakonov ter koristnih izvlečkov druge literature. Za raziskavo sem uporabila metodo anketnega vprašalnika, kateremu je sledila obdelava in analiza podatkov, na koncu pa sem dodala še možne predloge za izboljšave na tem področju. Pri analizi anketnega vprašalnika so se pri opravljanju pripravništva farmacevtskih tehnikov pojavljale številne pomanjkljivosti. Analiza odgovorov jasno nakazuje na to, da je teoretični del pripravništva dobro organiziran, praktični pa ne. Večina anketirancev je odgovorila, da v času pripravništva niso imeli možnosti delati z različnimi materiali, saj niso delali na vseh področjih, ki so potrebna za uspešno delo farmacevtskega tehnika. Zato ne preseneča, da se je po opravljenem strokovnem izpitu le 50 % (8) anketiranih čutilo dovolj usposobljene za samostojno delo. Po izsledkih raziskave je razvidno, da večina pomanjkljivosti izhaja iz nekakovostnega dela mentorjev. Kljub temu pa je uspeh opravljanja strokovnega izpita 100 %. Želim si, da bi moja naloga vsaj malo pripomogla k boljšemu poteku pripravništva in bodočim pripravnikom omogočila kakovostnejše izobraževanje.
Ključne besede: farmacevtski tehnik, pripravništvo, strokovni izpit, evalvacija.
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 2660; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
PRAVNI POLOŽAJ VOLONTERSKIH PRIPRAVNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lucija Potokar, 2011, diplomsko delo

Opis: Pripravništvo je institut, namenjen uvajanju v samostojno delo. Po zakonu ni več obvezno, vendar ga je še vedno mogoče opravljati. Pripravniki so lahko osebe v delovnem razmerju ali pa tudi volonterji, to je pripravniki prostovoljci, ki za svoje delo ne dobijo plačila. Pripravniki opravljajo pripravništvo kot volonterji v organizacijah in institucijah, kjer zaposlovanje ni mogoče, saj te nimajo potreb po zaposlovanju, vendar pa se potrebna strokovna znanja in izkušnje pridobijo le tam. Volontersko pripravništvo je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih in tudi nekaj drugih specialnih zakonih in nižjih pravnih aktih, ki določajo, kje in pod kakšnimi pogoji ga je mogoče opravljati. Volontersko pripravništvo je zelo pomembno v poklicih, kjer opravljen strokovni izpit prinaša večje možnosti zaposlitve. Največ volonterskih pripravnikov je v pravosodju, zdravstvu, javni upravi in šolstvu.
Ključne besede: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pravosodje, zdravstvo, javna uprava, šolstvo, strokovni izpit. 
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3910; Prenosov: 565
.pdf Celotno besedilo (596,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici