| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Personalizacija kartic SAM v ceremoniji ključev HSM na primeru : diplomsko delo
Matic Bobnar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano področje varnostnih sistemov za pametne kartice v javnem potniškem prometu. Predstavljena sta delovanje in koristna uporaba strojnih varnostnih modulov ter modulov za varen dostop. Po predstavitvi naprav so opisani tudi varnostni standardi ter komunikacijski protokoli pametnih kartic. Rezultat diplomskega dela je namizna aplikacija, Personalizator, s pomočjo katere je ponazorjen proces ceremonije ključev strojnega varnostnega modula. Prav tako je z uporabo izdelanega grafičnega vmesnika prikazana personalizacija modulov za varen dostop. Diplomsko delo se lahko uporabi kot primer ceremonije ključev in personalizacije modulov za varen dostop.
Ključne besede: Strojni varnostni modul, Modul za varen dostop, Personalizacija, Personalizator, Ceremonija ključev
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 105; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Simulacija delovanja robotske celice za pobiranje izolacijskih materialov
Nejc Pregel, 2022, magistrsko delo

Opis: Pobiranje izolacijskih materialov je monoton in enostaven ročni proces z veliko ponovitvami in je zato še posebej primeren za avtomatizacijo z robotsko celico. Magistrsko delo predstavlja nadgradnjo robotske celice iz diplomskega dela z naslovom »Avtomatizacija pobiranja cevakov kamene volne z robotsko celico«. Njegov cilj je izboljšava robotske celice iz diplomskega dela tako, da se zmanjša čas cikla pobiranja, zmanjša potreba po prisotnosti operaterja med delovanje celice, ter poveča območje pobiranja celice. V magistrskem delu so najprej predstavljene prednosti celice iz magistrskega dela v primerjavi celici iz diplomskega dela. Opisani so posamezni sestavni deli izboljšane celice, na koncu pa sledi še izdelava simulacije delovanja izboljšane celice v programu Robot Studio.
Ključne besede: simulacija, avtomatizacija, robotska celica, strojni vid, Robot Studio, ABB IRB 4600
Objavljeno v DKUM: 28.09.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

3.
Spremljanje procesa montaže z uporabo strojnega vida
Peter Lampret, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo strojnega vida v procesu montaže. V prvem delu naloge imamo obravnavane teoretične osnove strojnega vida s poudarkom na sledenju objektov. V nadaljevanju naloge je prikazano oblikovanje montažnega mesta, ki omogoča spremljanje procesa montaže s strojnim vidom. Nato pa je prikazan razvoj programa za sledenje komponent in preverjanje pravilnosti montaže na tlačilki za žoge. Program je izdelan v programskem okolju MATLAB, najprej je prikazano, kako iz videa dobimo temeljne podatke, ki jih uporabimo za učenje detektorjev, ti morajo prepoznati vse komponente tlačilke in pravilnost sestave. Na koncu sledi prikaz delovanja programa in rezultati. Izkaže se, da program dobro prepozna pravilnost sestave, nekoliko več težav pa ima s sledenjem komponent čez celoten posnetek.
Ključne besede: strojni vid, sledenje objektov, montaža, MATLAB
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 124; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
Načrtovanje sistema strojnega vida za kontrolo prenosa pretisnih omotov v podjetju Lek d.d.
Ivo Kuzma, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno načrtovanje sistema strojnega vida in načrtovanje sistema s senzorji za kontrolo prenosa pretisnih omotov. Cilj obeh sistemov je prepoznati napačno izbite pretisne omote in posledično olajšati in pohitriti delo operaterja na proizvodni liniji. Za sistem strojnega vida so predstavljeni trije različni algoritmi, primerjava algoritmov med seboj ter primerjava obeh načrtovanih sistemov. Na koncu so podane smernice za implementacijo posameznih sistemov v podjetje ter podani zaključni sklep raziskovanja.
Ključne besede: optimizacija proizvodnje, strojni vid, metode strojnega učenja, fotoelektrični senzor, načrtovanje, implementacija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 105; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

5.
Detekcija napak med 3d tiskom z uporabo strojnega vida
Nejc Tovornik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo zasnovali cenovno ugodno rešitev za zajem slike in odkrivanje napak pri 3D tisku več enakih izdelkov. Najprej smo na kratko pregledali osnove 3D tiska in strojnega vida. Za zajem slike smo izbrali cenovno dostopen komercialni 1D linijski slikovni senzor, ki ne povzroča popačenja leče. Na podlagi meritev smo preučili delovanje tovrstnega senzorja, izdelali tiskano vezje in krmilni program za DSP mikrokrmilnik. Ustvarili smo vtičnik za rezalnik Ultimaker Cura, ki v sloje tiskanega izdelka doda G-kodo za izvajanje skeniranja, ter izdelali program za detekcijo napak. Program temelji na metodi primerjanja zajetih slik prvega uspešnega tiska s slikami nadaljnjih. Potrdili smo, da program uspešno zazna večino napak in ustrezno prekine proces 3D tiskanja.
Ključne besede: Strojni vid, CIS senzor, 3D-tisk, STM32, Python, G-koda, Duet3D, OpenCV, Altium, C++, Ultimaker Cura
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

6.
Sortiranje fižolovih zrn z uporabo strojnega vida : magistrsko delo
Samo Šlander, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen projekt, ki temelji na zasnovi metode za sortiranje fižola s pomočjo strojnega vida. Njegov namen je nadomestiti ročno sortiranje. V delu je opisan tudi razvoj klasifikacijskega modela za razvrščanje slik fižola ter mehanskega koncepta. Prav tako je predstavljeno področje strojnega vida ter strojnega učenja. Na koncu pa je predstavljen nabor baze podatkov, razvrstitev slik po kategorijah z uporabo prenosnega učenja in algoritma k-najbližjih sosedov, ovrednotenje rezultatov le-teh ter koncept mehanske separacije.
Ključne besede: strojni vid, CNN, KNN, sortiranje fižola, klasifikacija
Objavljeno v DKUM: 28.06.2022; Ogledov: 246; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

7.
Avtomatski sortirnik lego kock s pomočjo strojnega vida : magistrsko delo
Vid Ostroško, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bila izdelava programa, kateri bi s pomočjo kamere preveril tip kocke na tekočem traku in jo pospravil v pravilen zaboj. Uporabili smo sortirnik lego kock s koračnimi motorji za premikanje traku, analognimi senzorji za zaznavo kocke, servomotorji za pospravljanje kocke v zaboj in mikrokrmilnik STM. Mikrokrmilnik je služil za premikanje tekočega traku, zaznavanje prisotnosti kocke in pospravljanje kocke v pravilen zaboj. Nanj smo priklopili računalnik na katerem je deloval program za prepoznavo tipa kocke in uporabniški vmesnik. Program na mikrokrmilniku je napisan v programskem okolju STM32CubeIDE v jeziku C, program na računalniku pa v programskem okolju Visual Studio v jeziku Python.
Ključne besede: Lego kocke, mikrokrmilnik STM, uporabniški vmesnik, sortiranje, avtomatizacija, Visual Studio, Strojni vid, Python
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 546; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

8.
ROSUS 2022 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2022 : Zbornik 16. strokovne konference
2022, zbornik

Opis: ROSUS 2022 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2022 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2022 združuje strokovne prispevke več deset avtorjev, od tega dva vabljena predavanje ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (38,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razvoj multispektralne kamere na osnovi mikroračunalnika Raspberry Pi : na študijskem programu 2. stopnje Izobraževalno računalništvo
Peter Bernad, 2021, magistrsko delo

Opis: Avtomatizacija zamudnih procesov je aktualna problematika že stoletja. Človeštvo je vedno poskušalo opraviti delo na čim bolj enostaven in na učinkoviti način. Z razvojem računalniškega vida je računalništvo v industrijskih panogah izboljšalo nekatere procese na načine, ki so bili prej skorajda nemogoči. V magistrskem delu smo obravnavali uporabo računalniškega vida v agrikulturi in izdelali prototipne multispektralne kamere na osnovi mikroračunalnika Raspberry Pi. Najprej smo pregledali uporabo računalniškega vida nasploh v industrijskih panogah in teoretično pregledali vpliv valovnih dolžin elektromagnetnega valovanja na rastline, da smo lahko določili ustrezno opremo za konstrukcijo multispektralne kamere ter uporabo ustrezne formule za ocenjevanje zdravja rastlin. Po konstrukciji in testiranju multispektralne kamere smo ocenili njeno uporabnost in možno vključitev v šolstvu. Ugotovitve kažejo, da je izdelava cenovno ugodne multispektralne kamere mogoča, vendar prezahtevna na osnovnošolskem nivoju. Uporaba ter analiza podatkov pa bi vsekakor bila ustrezna v sklopu raziskovalne naloge.
Ključne besede: Multispekralna kamera, računalniški vid, strojni vid, Raspberry Pi, vegetacijski indeks
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 598; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

10.
Robotska manipulacija objektov v prostoru z uporabo 2D strojnega vida : magistrsko delo
Klemen Zaponšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja uporabo strojnega vida v avtomatiziranih robotskih procesih. S pomočjo tega imajo roboti možnost vizualnega zaznavanja objektov, simbolov, karakterjev, barv in to delo lahko opravljajo hitro in neizčrpno. Tako lahko roboti samodejno in dinamično manipulirajo z objekti, s katerimi so predhodno manipulirali po točno določenem zaporedju in trajektorijah. Cilj naloge je izdelava preprostega in prilagodljivega sistema 2D stojnega vida, ki robotu s preprosto primi in spusti aplikacijo, pošilja informacije o zaznanem objektu, preko katerih nato robot prosto ležeč objekt v prostoru zgrabi in ga loči v predviden zalogovnik. Pri nalogi sta bila uporabljena kolaborativna robota podjetja Universal robot z oznako UR3 in UR5. Za namen zajema in obdelave slike ter komunikacije z robotskima sistemoma pa je bil uporabljen programski paket LabVIEW z Vision Assistant in Vision Acquisition dodatkom. Uporabljeni sta še industrijski kameri podjetja Basler različnih dimenzij. Od tega je bila večja kamera vpeta fiksno v prostoru, manjša pa na vrhu robotske roke. Za primerjavo se je uporabila tudi enostavna USB endoskopska kamera, ki je bila zaradi majhnih dimenzij prav tako pritrjena na vrhu robotske roke. V tem se boste seznanili z navodili za izdelavo robotske aplikacije s strojnim vidom v programskem paketu LabVIEW.
Ključne besede: Strojni vid, robotski sistemi, kolaborativni robot, detekcija orientacije, LabVIEW, industrijska kamera
Objavljeno v DKUM: 04.10.2021; Ogledov: 676; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici