1. Počutje medicinskih sester ter pojavnost stresnih situacij na delovnem mestu v času naraščanja okužb s sars-cov-2Eva Rojht, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Stres med zdravstvenimi delavci je povezan z negativnimi posledicami, kot so psihične stiske, izgorelost, depresija, tesnoba, bolečine v križu. Namen je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre počutijo in doživljajo stresne situacije med porastom okužb s SARS-CoV-2 ter kako se z njimi spopadajo.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Pri kvalitativnem raziskovanju nam je zbiranje podatkov s polstrukturiranimi intervjuji omogočilo lažje razumevanje subjektivnih izkušenj intervjuvanih. Uporabljena je bila metoda tematske analize vsebine. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravstvenih delavcev, različnih stopenj izobrazbe, delovnih izkušenj in starosti.
Rezultati: S pomočjo tematske analize so bile oblikovane 4 glavne teme. Počutje ob naraščanju okužb (1), sprememba delovnega procesa (2), podpora v času naraščanja okužb (3) in spopadanje s stresnimi situacijami (4). Posamezne teme so bile razčlenjene še na podteme ter kode. Najpogostejše stresne situacije, ki so jih zaznali, so povezane s povečanim obsegom dela, prerazporejanjem kadra, možnostjo prenosa okužbe, pomanjkanjem znanja ter pomanjkljivo informiranje. Počutijo se utrujene, razočarane, prestrašene. Bojijo se prenosa okužbe, nemočne in nejevoljne.
Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da so bili zdravstveni delavci izpostavljeni mnogim stresnim situacijam v času naraščanja okužb s SARS-CoV-2. Želeli so si predvsem več podpore s strani vodstva, boljše informiranje, več kadra pa tudi psihološko pomoč. Podali so predloge in ukrepe, s katerimi se bomo v prihodnjih morebitnih podobnih situacijah lahko boljše odzvali in se uspešnejše spopadali s stresnimi situacijami.
Ključne besede: medicinska sestra, stres, SARS-CoV-2, doživljanje, stresni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 755; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja : magistrsko deloBoris Sagernik, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu »Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja« je poglavitni del naloge predstavitev vpliva stresnih dejavnikov na usposabljanju za delo s helikopterjem ter njihova analiza, ki bo uporabljena pri pripravi novega priročnika za usposabljanje. Analiza vplivov je podkrepljena s strukturiranimi intervjuji in anketnim vprašalnikom.
Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo statističnih metod. Učinkovitost usposabljanja za delo s helikopterjem je na eni strani odvisna od inštruktorja, ki podaja vsebino usposabljanja ter na drugi strani od fizične in psihične pripravljenosti posameznega udeleženca usposabljanja. Namen magistrskega dela je proučiti predvsem dejavnike stresa, ki vplivajo na učinkovitost usposabljanja in za katere v obstoječem priročniku ni ustrezne podlage.
Kakšen vpliv imajo dejavniki (višina, ropot, veter, globina) na usposabljanje in v kakšni meri ti dejavniki vplivajo na delanje začetniških napak, kot so napačno pripenjanje ali pa se udeleženci pozabijo pripeti takrat, ko začenjajo izvajati naloge na helikopterju itd.?
Ugotovili smo, da se udeleženci usposabljanja razlikujejo v nevroticizmu. Presenetljivo nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med udeleženci v nevroticizmu, ki so se vpeli napačno v vrv in tistimi, ki se niso, ampak to je lahko predvsem posledica majhnega vzorca.
Ugotavljamo, da stresni dejavniki vplivajo na delo na helikopterju in je zato pri usposabljanju glede te teme, smiselno več pozornosti nameniti gorski policiji, ki je imela višji nevroticizem in je zaznala dejavnike kot bolj stresne od ostalih dveh skupin.
Trening oziroma priprava na situacijo ravno tako močno vpliva na stres. Bolje pripravljeni udeleženci z več urami usposabljanj so bolj rutinirani in vsako novo usposabljanje na helikopterju doživljajo manj stresno. Pomembna je tudi kontinuiteta usposabljanja.
Ključne besede: helikopterji, letalske enote, policija, vojska, usposabljanje, stres, stresni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 2054; Prenosov: 249
Celotno besedilo (2,18 MB) |
3. DEJAVNIKI IN PREMAGOVANJE STRESA ZAPOSLENIH V ORGANIZACIJI XKarmen Adamič Zlodej, 2016, diplomsko delo Opis: Živimo v času, ko se vse odvija z neverjetno hitrostjo in imamo občutek, da se naše življenje izmika nadzoru. Kljub vsemu tehnološkemu in informacijskemu napredku, ki nam lajša vsakodnevno delo in naloge, imamo vse prepogosto občutek, da se vedno težje upiramo vsakdanjim pritiskom. Ta moderni način življenja nam prinaša mnogo preglavic, frustracij in takšnih ali drugačnih zahtev, s katerimi smo vsakodnevno preobremenjeni, posledica tega pa je, da lahko posameznika privedejo v stres.
Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki posameznika ogrožajo ali ga iztirjajo. V preteklosti je stres pomagal ljudem ohranjati življenja in preživeti skozi tisočletja, z razvojem civilizacije pa se vzroki stresa vztrajno spreminjajo. Ko posameznik zazna nevarnost, ki je lahko realna ali namišljena, se njegovo telo avtomatsko odzove in ga želi pripraviti na srečanje s to nevarnostjo, temu pravimo stresni odziv. Namen stresnega odziva je, da posameznika ščiti pred nevarnostmi in mu pomaga, da se uspešno spoprime s tekočimi in dnevnimi obveznostmi.
Vse pogosteje se preobremenjenost s stresom pojavlja v delovnem okolju. Prevelik obseg dela, kratki izvedbeni roki, hiter tempo odločanja in še bi lahko naštevali. Zato smo se odločili, da stres in dejavnike stresa v diplomskem delu podrobneje predstavimo. Prvo poglavje zajema uvod, v drugem poglavju opredelimo pomen stresa, v tretjem poglavju raziščemo, kateri dejavniki stresa vplivajo na delovno okolje, v četrtem poglavju proučimo strategije premagovanja stresa posameznika in organizacije. V zadnjem delu pa s pomočjo ankete podamo ugotovitve raziskave o vplivu stresa posameznikov v Organizaciji X.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stresni odziv, dejavniki stresa, stres v delovnem okolju, premagovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1076; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Vpliv stresa na delo medicinskih sesterBarbara Hutinski, 2014, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Stres zadeva vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastane kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Pogoji in narava dela medicinskih sester se danes hitreje spreminja, zato je pojavnost stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi vse večja. Namen raziskave je spoznati dejavnike in posledice stresa, kakor tudi doživljanje stresa zaposlenih na delovnem mestu na Oddelku za psihiatrijo.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Podatke smo zbrali z deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Za statistično obdelavo in prikaz podatkov smo uporabili računalniški program SPSS in Microsoft Office Excel.
Rezultati raziskave: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je stres močan dejavnik, ki je prisoten pri zaposlenih. Vsakodnevni stik z duševno bolnimi pacienti in že sama narava dela deluje na zaposlene stresno, saj je delo, ki ga opravljajo, odgovorno, zahtevno in naporno. Med stresne dejavnike pri zaposlenih spadajo preveč dela, reševanje konfliktov, preveč zahtev in premalo časa ter časovni pritiski in roki. Simptomi bolezni, ki so posledica stresa prisotni pri zaposlenih, so utrujenost, pomanjkanje energije, razdražljivost, glavobol in nespečnost.
Sklep: V okviru te problematike je lahko supervizija dobra rešitev. Vendar še vedno premalo dosega sodelovanje s stroko, zato lahko to dosežemo z uporabo ustreznih orodij, ki bi pomagala pri obvladovanju in preprečevanju stresa. Možen predlog za zmanjšanje preobremenjenosti in nastanku stresa je nuditi večjo podporo okolice medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom.
Ključne besede: stres, vrste stresa, stresni dejavniki pri zaposlenih, simptomi, bolezni in njegove posledice, menedžerski in pravni vidik stresa, supervizija.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2015; Ogledov: 2265; Prenosov: 450
Celotno besedilo (3,91 MB) |
5. VPLIV DELOVNIH POGOJEV NA POJAV STRESAMojca Mesec, 2014, diplomsko delo Opis: Stres je prisoten v vsaki organizaciji in na vsakem delovnem mestu,
sploh v današnjih časih, ko je tempo
življenja hiter, delo pa je zahtevno in
stresno.
V teoretičnem delu smo opredelili pojem stresa in temeljni model stresa,
predstavili in opisali
smo
simptome in posledice stresa. V drugem delu smo
predstavili podjetje X in opredelili njihovo organizacijs
ko strukturo. V
raziskovalnem delu diplomskega dela smo izvedli anketo, ki so jo izpolnili
zaposleni v podjetju X. Z anketo smo skušali priti do ugotovitev, kako stres vpliva
na zaposlene in na potek dela, kakšne so posledice stresa, kako to vpliva na
meds
ebojne odnose zaposlenih in na kakšen način zaposleni odpravljajo težave, ki
jim jih povzroča stres. Na podlagi analize rezultatov, ki smo jih pridobili z
anketnim vprašalnikom in na osnovi teoretičnih spoznanj, smo podali bistvene
ugotovitve. Večina zapos
lenih ocenjuje njihovo delovno mesto kot deloma stresno
oziroma nestresno. Na delu se počutijo preobremenjene in zanj porabijo več časa.
Boljša organizacija dela in več samostojnega dela vpliva na počutje zaposlenih.
Ključne besede: stres, izgorelost, stresni dejavniki, posledice stresa, odpravljanje stresa
Objavljeno v DKUM: 24.12.2014; Ogledov: 1991; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,18 MB) |
6. ORGANIZIRANJE PREVOZA ŽIVIH ŽIVALI PO ŽELEZNICIIrena Pačnik, 2011, diplomsko delo Opis: V nalogi obravnavamo prevoz živih živali, s poudarkom na železniškem transportu. Naraščanje mednarodnega prevoza živali vzbuja skupno skrb o dobrem počutju, stresu in boleznih živali. Pri prevozu živali ima lahko že majhna napaka velike posledice – v tem primeru, pogin živali. Potreben je skrben nadzor, da se izognemo problemom oz. da se ti rešujejo, ko že nastanejo. Zatorej je prevoz živih živali, še posebej v mednarodnem prevozu, potrebno skrbno načrtovati in organizirati.
Zakonodaja EU s področja zaščite živih živali med transportom je zelo napredna. Namen zakonodaje in priporočil o zaščiti živali je zmanjšati stres živali in obvarovati živali pred poškodbami med prevozom. Velika večina prevozov živih živali v EU se opravi po cesti, z ladjami se živali prevažajo v tretje države, z letali prevažajo živali visoke vrednosti. V kopenskem transportu se pogosto uporabljajo kombinirani prevozi, največkrat se uporabi kombinacija cesta-železnica. Cestni prevoz s tovornjakom je pogosto začetno in končno prizorišče prevoza živih živali.
V zadnjem obdobju se prevoz živali po železnici zmanjšuje. Slabost železniškega transporta je, da zahteva dodatno pretovarjanje živine, to je natovarjanje in raztovarjanje iz vozil cestnega transporta na začetku in koncu poti. V mnogih delih sveta so pogoji za železniški transport živali slabši v primerjavi s cestnim transportom.
Slovenske železnice izvajajo prevoze živali v primerih, ko so urejeni veterinarsko-sanitarni predpisi in, ko so izključene nevarnosti in poškodbe za ljudi in živali. Spremljanje živali med prevozom je nujno (oskrba od odpravne do namembne postaje), razen v primerih, ko pošiljatelj pooblasti osebo, ki oskrbuje živali na določenih krajih postanka vlaka.
Ključne besede: prevoz živih živali, kombinirani transport, struktura prevoza tovora po Slovenskih železnicah, zakonska ureditev prevoza živali v EU in v Sloveniji, stresni dejavniki pri prevozu živali.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2012; Ogledov: 3926; Prenosov: 362
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. PREMAGOVANJE STRESA V PODJETJU SŽ-ŽIP D.O.O.Miša Marolt, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: Stres ni le enkratno individualno doživetje, ampak se stresne situacije ponavljajo in se kažejo v fiziološkem (glavoboli, razne bolečine, hitro bitje srca, alergije, nižja odpornost) in psihičnem reagiranju (jeza, razburjenje, žalost, brezvoljnost, kronična izčrpanost) ter v spremembi vedenja (pojavljanje napak, slabša kakovost izdelkov). Ko stres prizadene zaposlenega, se v njem začnejo dogajati nenavadne stvari, boji se za svoje življenje, hitreje diha in se ne zmeni za okolico. Neprijetna situacija nastane tudi za delodajalca, kar pomeni večjo verjetnost nezgod na delovnem mestu, neučinkovitost in slabše izdelke.
Zaposleni in delodajalec morata obvladovati stres in učinkovito prepoznavati vzroke ter nastanek stresa skušati celo preprečiti, če je to mogoče. Za zaposlenega to pomeni ustvarjanje lastne podobe, krepitev telesa in težnjo za zdravim življenjem. Poiskati mora najprimernejše načine obrambe svojega ega, da bo lahko obvladoval življenjske in delovne situacije. Za delodajalca je stres alarm, da začne investirati v izboljšanje tehnologije, v posodobitev organiziranosti, v tiste pogoje dela, ki so pomembni za delavčeve individualne sposobnosti in v izobraževanja in usposabljanja.
Vsi našteti ukrepi gredo k istemu cilju z namenom obvladati stres na tak način, da ne bo upadalo razpoloženje pri zaposlenih, da se ne bodo pojavljale kronične izčrpanosti, psihosomatske bolezni in posledično beg v bolniške odsotnosti in invalidske upokojitve, v podjetju pa bo delovna učinkovitost ostala na ustreznem nivoju.
Ključne besede: Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresni dejavniki, izgorevanje, premagovanje stresa, antistresni programi, avtogeni trening, meditacija
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 3221; Prenosov: 212
 Povezava na celotno besedilo |
8. Stresni dejavniki v Generalni policijski upravi : magistrsko deloAlen Vozelj, 2010, magistrsko delo/naloga Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, stres, stresni dejavniki, zadovoljstvo, Generalna policijska uprava, GPU, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.06.2010; Ogledov: 4103; Prenosov: 589
Celotno besedilo (44,68 MB) |
