| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anže Berra, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali stopnjo stresa in zadovoljstva na delovnem mestu v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Osredotočili smo se tudi na opis kaj je stres, tehnike kako se soočiti s stresom, kakšno je zadovoljstvo z delom in opisali dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in opisali Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Rezultati raziskave kažejo, da je glavni razlog za nezadovoljstvo med zaposlenimi preobremenitev. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, ter menijo, da stres na delovnem mestu vpliva na medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da se zaposleni soočajo s stresom tako, da se pogovorijo z družino, prijatelji, sodelavci. Največ pa jih za soočanje s stresom izvaja športne dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da se 23 anketirancev od 50 ne strinja, da so za opravljeno delo primerno nagrajeni. Ugotovili smo tudi, da 17 anketirancev od 50 radi prihajajo na delovno mesto in da se ne strinjajo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, zaporski delavci, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (848,40 KB)

2.
Stresne obremenitve delavcev Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anja Nose, 2023, diplomsko delo

Opis: Stres je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj smo vsakodnevno izpostavljeni številnim izzivom, težavam in pritiskom, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Čeprav je stres naraven odziv telesa na različne dražljaje in situacije, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v številne negativne posledice, kot so izgorelost, težave s spanjem, tesnoba, depresija, oslabljena imunost ter celo bolezni srca in ožilja. Stres ima lahko tudi resne posledice na posameznikovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Stres je prisoten pri vseh ljudeh ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Vendar pa so nekatera delovna mesta bolj stresna kot druga. Ena izmed skupin zaposlenih, ki se srečuje s stresom na delovnem mestu, so zaporski delavci. Delo v zaporu prinaša s seboj posebne izzive, kot so varnostne zahteve, 24-urno dežurstvo, nasilje, izpostavljenost boleznim, nenavadne delovne ure in omejena interakcija z zunanjim svetom. Vse to lahko vodi do fizične in psihološke obremenitve pri zaporskih delavcih, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost na delovnem mestu. Zato je pomembno, da se zavedamo vpliva stresa na naše življenje ter da se učimo učinkovitih strategij obvladovanja stresa, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj negativnih posledic stresa. Namen diplomskega dela je raziskati stresne obremenitve in njihove posledice na zaporske delavce, ki delajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V delu je opisan pojem stresa, različni dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa pri delu, ter posledice, kot so izgorelost, zmanjšana storilnost ter zdravstvene težave. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med zaporskimi delavci z namenom ugotavljanja, kateri dejavniki stresa so najbolj prisotni v njihovem delovnem okolju ter kako se ti dejavniki odražajo na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Ključne besede: stresne obremenitve, zaporski delavci, stres na delovnem mestu, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Merjenje stresa pri zaposlenih v organizaciji "x"
Eva Štefančič, 2022, diplomsko delo

Opis: Stres je v 21. stoletju neizogiben na vsakem koraku. V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali stres, ki ima ogromno opredelitev. Ena izmed opredelitev je, da je stres fiziološki ali psihološki odziv na notranje ali zunanje stresorje. Spoznali smo, da obstaja ogromno vrst stresa, nekatere so lahko pozitivne in druge negativne. Posameznik gre čez tristopenjski proces, skozi katerega gre v bistvu telo, da se prilagodi stresorju, imenovan prilagoditveni sindrom. Spoznali smo, da se dejavniki delijo na tiste, ki pozvročajo stres na delovnem okolju in tiste izven njega. O stresu lahko sodimo po različnih simptomih, ki jih vidimo in ocenjujemo na podlagi reakcij in posledic. Posledice stresa se kažejo na ravni posameznika in organizacije. Ugotovili smo, da pri posamezniku obstajajo fizični, vedenjski, čustveni in kognitivni simptomi. Prišli smo do spoznanja, da je ključno obvladovanje stresa s strategijami, tehnikami in metodami, katerih namen je zmanjšati raven stresa v življenju posameznika. Pomembno je tudi preprečevanje delovnega stresa, saj s tem organizacija zmanjša tako zdravstvena tveganja za posameznike kot tudi stroške same organizacije. V empiričnem delu smo izmerili stopnjo stresa pri izbranih skupinah zaposlenih v organizaciji »x« in si pri analizi pomagali z literaturo iz teoretičnega dela. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: v podjetju »x« sta najpogostejša vzroka za stres časovni pritisk in preobremenjenost, zaposleni v podjetju »x« doživljajo visoko stopnjo stresa, moški doživljajo višjo stopnjo stresa kot ženske, podjetje »x« nima razvitega sistemskega preprečevanja in obvladovanja stresa ter najpogostejši posledici visoke stopnje stresa v podjetju »x« sta težko pridobivanje novega osebja in odpoved zaposlenih. Priporočila podjetju »x« za zmanjševanje stresa so uvedba delavnic in programov, vključevanje zaposlenih v strateško odločanje, pravična razdelitev nalog, redna izobraževanja o obvladovanju stresa ter teambuildingi idr.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresorji, simptomi stresa, posledice stresa, preprečevanje in obvladovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 563; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (800,66 KB)

4.
Problematika stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih
Vanessa Kacjan, 2022, magistrsko delo

Opis: Pri definiranju stresa so pomembne različne opredelitve, teorije in modeli stresa. Prva opredelitev, ki sta jo podala Holmes in Rahe, se osredotoča na zunanje vire stresa in predlaga, da do stresne reakcije pride zaradi zunanjih dražljajev. Večji kot je pritisk na posameznika, večja je možnost, da mu bo ta podlegel. Selye se je osredotočal na stres kot reakcijo, oziroma kot fiziološki odziv na škodljivi dražljaj, ki poteka v treh fazah: v prvi se telo na stres odzove z opozorilno reakcijo. V drugi stopnji – stopnji upora, se telo pripravi na spopad s stresom. Ko pa stres prične presegati posameznikove zmogljivosti, pride do končne faze – izčrpanosti. Zadnja faza doživljanja stresa je stanje izgorelosti oziroma burnout. Takrat telo pregori in tako podleže pritisku. Pojem izgorelost se običajno pojavi v kontekstu delovnega okolja. Delovna izgorelost obsega tri dimenzije: izčrpanost (izgorelost na čustveni ravni), cinizem (depersonalizacija) in izguba strokovne oziroma poklicne učinkovitosti. Poučevanje stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih je smiselno zaradi velikega pritiska, ki je vsakodnevno prisoten na delovnem mestu, še posebej v situacijah, kjer zaposleni opravlja delo z ljudmi. Delu s strankami pripisujemo visoko raven stresa prav zaradi človeškega stika, ki s seboj prinese čustva in čustvene reakcije. Pri obvladovanju in preprečevanju stresa bi se tako morali pogovarjati že o preventivi.
Ključne besede: Stres, stres na delovnem mestu, stresorji, izgorelost, burnout, nepremičninski posrednik
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Obvladovanje stresa v podjetju x
Iva Mecilošek, 2022, diplomsko delo

Opis: Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika. Lahko bi ga opisali kot odziv na življenjske izkušnje. Je dogajanje med posameznikom in zunanjim svetom. V današnjem času, besedo stres slišimo zelo pogosto, saj postaja velik problem delovnega sveta. Stres prizadene posameznika, zaposlene v podjetju ter tudi organizacijo. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na stres kot posameznika ter organizacijo. Spoznali smo, da nam vsakodnevne dejavnosti predstavljajo stres in da se iz začetne faze lahko preveli v končno fazo, kot je posledica izgorevanje. Posamezniku se naprej začnejo pojavljat simptomi, potem pa posledice. Da bi ga, kar se da obvladovali je pomembno, da se stresa zavedamo in ga probamo čimprej odpravit. Za to smo tekom pisanja diplomskega projekta spoznali, da je pomembno, da se zdravo prehranjujemo, imamo dobro fizično pripravljenost, ter se izogibamo alkoholu, kajenju. Ugotovili smo, da je stres na delovnem mestu dandanes zelo prisoten in da ima velik vpliv na organizacijo kot celoto. Veliko stresorjev kot je preobremenjenost, slab odnos s sodelavci, napredovanje, mobing na delovnem mestu vodijo v delovni stres. Bolje kot smo raziskovali stres na delovnem mestu, smo prišli do spoznanja, da ni vsak stres na delovnem mestu negativen, lahko je tudi pozitiven, v smislu nagrajevanja, motiviranja, dobrega vodenja in dobra razporeditev delovnih nalog zaposlenih. Da bi bilo stresa na delovnem mestu čim manj, je pomembno da imamo dobro socialno podporo, pozitivno naravnanost, dobre delovne pogoje itd. V empiričnem delu diplomskega projekta smo preverili teorijo o podjetju X, kako se zaposleni spopadajo z obvladovanjem stresa v podjetju, ter ali ima stres posledice na njihove medsebojne odnose. V pomoč nam je bil anketni vprašalnik, katerega smo sestavili na podlagi naših hipotez. Z odgovori zaposlenih v podjetju X, smo prišli do željenih rezultatov glede na naše postavljene hipoteze. Prvo hipotezo, da je COVID19 – kriza zelo vplivala na zaposlene v podjetju X smo potrdili, drugo hipotezo da imajo vodilni in vodstvo več stresa kot zaposleni na nižjih nivojih tudi. Ter tretjo, četrto in zadnjo prav tako, ki se glasijo, da ženske občutijo večji stres kot moški in da stres lahko na zaposlene vpliva tudi pozitivno, v smislu nagrajevanja, motiviranja. Zadnjo hipotezo smo prav tako potrdili, saj zaposleni v podjetju X, menijo da stres na medsebojne odnose vpliva občasno oz. pogosto. Bolj podrobneje smo hipoteze ter tudi ostala vprašanja v anketnem vprašalniku predstavili v diplomskem projektu.
Ključne besede: Stres, podjetje, stres na delovnem mestu, faze stresa, medsebojni odnosi, premagovanje stresa.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 774; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Strah pred uvedbo tehnologij in šolanje na daljavo v času epidemije
Frosina Smilevska, 2021, magistrsko delo

Opis: Razglasitve pandemije COVID-19 je prinesla številne spremembe na delovnih mestih, še posebej v šolstvu. Po razglasitvi pandemije so vlade celega sveta, vključno s Slovenijo, predlagale preusmeritev izobraževanja iz klasičnega v izobraževanje na daljavo. Izobraževanje na daljavo je zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), za katero so učenci, učitelji ter ravnatelji bolj ali manj uposobljeni. Učitelji so morali preusmeriti oziroma prilagotiti svoj način poučevanja. Ena od prilagoditev je bila uporaba IKT. Predvidevamo, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni in zato so nekateri v času zaprtja šol doživeli tehnostres. Kaj je tehnostres in stres na delovnem mestu smo opisali v teoretičnem delu magistrskega dela. V teoretičnem delu smo opisali tudi klasično izobraževanje in izobraževanje na daljavo, njune prednosti in slabosti ter značilnosti. V empiričnem delu smo analizirali že obstoječo razikavo. Zanimalo nas je, kako so se učitelji, učenci ter ravnatelji znašli v času zaprtja šol. Še posebej nas je zanimalo, če je bilo izobraževanje na daljavo bolj zahtevno in stresno. Na podlagi analize rezultatov že obstoječe razikave smo ugotovili, da izobraževanje na daljavo je bilo za učitelje in za učence bolj stresno in zahtevno. Ravnatelji pa so se v novonastali situaciji bolje znašli, saj so trdili, da so delali z istim tempom in samo po nekoliko prilagojenem urniku.
Ključne besede: šolanje na daljavo, stres na delovnem mestu, digitalini stres, IKT
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Pojavnost stresa in izgorelosti v času epidemije covid-19
Marko Plečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je prinesla pomembne spremembe v našem vsakdanjem življenju. COVID-19 je nezadostno pripravljenemu zdravstvenemu sistemu predstavljal nešteto izzivov. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki ga sestavlja visoka izhodiščna stopnja izgorelosti. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost stresa in izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični bolnišnici v času epidemije COVID-19. Metode: V raziskavi je sodelovalo 51 anketiranih zaposlenih v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Za pojavnost stresa je bila uporabljena lestvica zaznanega stresa, za pojavnost izgorelosti na delovnem mestu pa Maslach-ov vprašalnik izgorelosti, Pridobljeni podatki so bili statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se stres pozitivno povezuje s čustveno izčrpanostjo (ρ = 0,700, p < 0,001) in depersonalizacijo (ρ = 0,380, p = 0,006), medtem ko se stres negativno povezuje (ρ = -0,459, p < 0,001) z osebnimi dosežki. Razprava in sklep: Pandemija COVID-19 predstavlja nešteto izzivov za zdravstveni sistem. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki povzroča visoko stopnjo izgorelosti zdravstvenih delavcev. Učinkoviti ukrepi pri zmanjševanju stresa in izgorelosti so razne sprostitvene tehnike, ki nam pripomorejo, da dosežemo zadane cilje.
Ključne besede: stres, izgorelost na delovnem mestu, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1520; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Vpliv kulture na finančno uspešnost podjetja
Lucija Mohorko, 2021, diplomsko delo

Opis: V nalogi se osredotočamo na iskanje dokazov o pozitivnem vplivu konstruktivne kulture na finančno uspešnost podjetja. Prvo poglavje predstavlja uvod, v drugem poglavju definiramo organizacijsko kulturo, v tretjem pa govorimo o načinih merjenja kulture in treh modelih, ki predstavljajo različne tipe kulture. V četrtem poglavju nato poiščemo povezave med tipi kulture in finančno uspešnostjo podjetij, in sicer preko stresa na delovnem mestu, prilagajanja okolju, zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih. V petem poglavju predstavimo, kako je imelo preoblikovanje kulture v podjetju Microsoft pozitiven učinek na finančno uspešnost.
Ključne besede: organizacijska kultura, finančna uspešnost, stres na delovnem mestu, zavzetost zaposlenih, prilagajanje okolju
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Spoprijemanje s stresom in motivacija na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X
Mitja Cigan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali spoprijemanje s stresom in motivacijo na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X. Za pisanje magistrskega dela s takim naslovom smo se odločili zato, da bi poudarili pomembnost soočanja s stresom na delovnem mestu in motivacijo zaposlenih, ter za ozaveščanje organizacij, kakšno vrednost jim predstavljajo njihovi človeški viri. Področje spoprijemanja s stresom in motivacije na delovnem mestu je dandanes izrednega pomena za organizacije, ki želijo uspeti na trgu. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opisali področje in opredelili problem. V tem delu smo prav tako opredelili namene, cilje in hipoteze naše raziskave. Poleg tega smo predstavili naše predpostavke in omejitve ter določili predvidene metode raziskovanja. V drugem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu, pri čemer smo najprej opredelili in interpretirali stres po domačih in tujih avtorjih. Spoznali smo, da obstaja več vrst stresa, ter opisali vzroke za njegov nastanek. Nato smo se poglobili v posledice stresa na delovnem mestu – tako na individualni kakor tudi na sistemski ravni. Opisali smo tudi ukrepe za premagovanje stresa s strani posameznika in organizacije, sklepni del tega poglavja pa smo zaključili s strategijami za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Tako smo spoznali pomen preoblikovanja dela, fleksibilnega delovnega časa, analize in opredelitve vlog, ustvarjanja ugodne organizacijske klime, komunikacije in dobrih delovnih odnosov, delovnih pogojev ter raznolikosti in razgibanosti dela. V tretjem delu magistrskega dela smo spoznali različne opredelitve motivacije, osredotočili pa smo se na motivacijo na delovnem mestu. Tako smo navedli in opisali najpogostejše motivacijske dejavnike: višino plačila in druge denarne nagrade, stalno zaposlitev, priznanja in pohvale, komunikacijo, možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja, organiziranost dela, možnost napredovanja, medsebojne odnose in sodelovanje pri poslovnih ciljih. Poudarili smo pomen vloge vodje pri motiviranju zaposlenih ter se seznanili z možnimi ovirami pri motiviranju. Sledilo je četrto poglavje, kjer smo empirično raziskali stres in motivacijo na delovnem mestu. Podrobneje smo predstavili podjetje X ter namen, cilje in rezultate naše raziskave. Na podlagi rezultatov smo potrdili ali ovrgli naše hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih spoznanj. Na koncu smo zapisali ugotovitve, ki so bile podkrepljene s pregledom analize rezultatov, in organizaciji predlagali določene novosti in izboljšave.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, spoprijemanje s stresom, strategije za zmanjšanje stresa, motivacija na delovnem mestu, motivacijski dejavniki, ovire pri motiviranju
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 1244; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
Stres na delovnem mestu – primerjava soočanj in ukrepov evropskih držav z ZDA
Lara Potočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavimo problematiko stresa na delovnem mestu in odzive, vplive in posledice, povezane s stresom. Zanima nas, kakšen vpliv ima stres na telo posameznika in s kakšnimi težavami se sooča posameznik pod stresom. Predstavimo, kako lahko stres upravlja posameznik in kako organizacija. Razlikujemo med pojmoma stres in pritisk ter izpostavimo ključne razlike. Pojasnimo različne izvore stresa na delovnem mestu ter prednosti uspešnega obvladovanja in preprečevanja stresa. Opredelimo načine, kako organizacija lahko zazna stres, in pojasnimo prednosti upravljanja stresa z vidika organizacije ter z vidika posameznika. S primerjavo statistik in dobrih praks znotraj Evrope in ZDA izpostavimo obsežno problematiko stresa v delovnem okolju. Navedemo najpogostejše težave, ki jih povzroča stres, ter kako se nanj odzivajo delavci v Evropi in ZDA. Izpostavimo nekaj dobrih praks organizacij tako iz Evrope in ZDA, ki uspešno preprečujejo ali obvladujejo stres in tako vzorno izpostavljajo prednosti takšnega ravnanja tako za delavce kot za njihovo poslovanje.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, upravljanje stresa, stres v Evropi, stres v Združenih državah Amerike.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 869; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.8 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici