Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati nivo duševnega zdravja med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji in ugotoviti njegovo napovedno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk ter nudenju pomoči učencem v duševnih stiskah. Zanimalo nas je tudi, ali osnovnošolski učitelji menijo, da vedo dovolj o duševnih stiskah učencev in ali se njihova ocena lastne sposobnosti za obravnavo učencev v duševnih stiskah povezuje z njihovo zmožnostjo prepoznavanja in pripravljenostjo nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na vzorcu 230 osnovnošolskih učiteljev, smo izvedli dve logistični regresijski analizi in potrdili, da stopnja psihološkega blagostanja pri učiteljih pozitivno napoveduje njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Na podlagi izračunanih modelov logistične regresije pa nismo uspeli potrditi predpostavk, da stopnje stresa, anksioznosti in depresivnosti med učitelji negativno napovedujejo njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Kljub temu menimo, da je naša raziskava, ki je ena izmed redkih na tem področju, opozorila na pomembnost krepitve duševnega zdravja pri učiteljih in njihovega poznavanja duševnih stisk pri učencih za vzpostavljanje zdravega ter spodbudnega šolskega okolja.
Ključne besede: psihološko blagostanje, depresivnost, anksioznost, stres pri učiteljih, duševne stiske učencev
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali spoprijemanje s stresom in motivacijo na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X. Za pisanje magistrskega dela s takim naslovom smo se odločili zato, da bi poudarili pomembnost soočanja s stresom na delovnem mestu in motivacijo zaposlenih, ter za ozaveščanje organizacij, kakšno vrednost jim predstavljajo njihovi človeški viri. Področje spoprijemanja s stresom in motivacije na delovnem mestu je dandanes izrednega pomena za organizacije, ki želijo uspeti na trgu. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opisali področje in opredelili problem. V tem delu smo prav tako opredelili namene, cilje in hipoteze naše raziskave. Poleg tega smo predstavili naše predpostavke in omejitve ter določili predvidene metode raziskovanja. V drugem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu, pri čemer smo najprej opredelili in interpretirali stres po domačih in tujih avtorjih. Spoznali smo, da obstaja več vrst stresa, ter opisali vzroke za njegov nastanek. Nato smo se poglobili v posledice stresa na delovnem mestu – tako na individualni kakor tudi na sistemski ravni. Opisali smo tudi ukrepe za premagovanje stresa s strani posameznika in organizacije, sklepni del tega poglavja pa smo zaključili s strategijami za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Tako smo spoznali pomen preoblikovanja dela, fleksibilnega delovnega časa, analize in opredelitve vlog, ustvarjanja ugodne organizacijske klime, komunikacije in dobrih delovnih odnosov, delovnih pogojev ter raznolikosti in razgibanosti dela. V tretjem delu magistrskega dela smo spoznali različne opredelitve motivacije, osredotočili pa smo se na motivacijo na delovnem mestu. Tako smo navedli in opisali najpogostejše motivacijske dejavnike: višino plačila in druge denarne nagrade, stalno zaposlitev, priznanja in pohvale, komunikacijo, možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja, organiziranost dela, možnost napredovanja, medsebojne odnose in sodelovanje pri poslovnih ciljih. Poudarili smo pomen vloge vodje pri motiviranju zaposlenih ter se seznanili z možnimi ovirami pri motiviranju. Sledilo je četrto poglavje, kjer smo empirično raziskali stres in motivacijo na delovnem mestu. Podrobneje smo predstavili podjetje X ter namen, cilje in rezultate naše raziskave. Na podlagi rezultatov smo potrdili ali ovrgli naše hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih spoznanj. Na koncu smo zapisali ugotovitve, ki so bile podkrepljene s pregledom analize rezultatov, in organizaciji predlagali določene novosti in izboljšave.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, spoprijemanje s stresom, strategije za zmanjšanje stresa, motivacija na delovnem mestu, motivacijski dejavniki, ovire pri motiviranju
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: V diplomskem delu so prikazani vplivi dela paznikov na pojav izgorelosti. V prvem delu je predstavljen pojav izgorelosti. Spregovorimo o prepoznavanju izgorelosti, znakih in simptomih, vzrokih in razvoju ter možnostih preprečevanja te bolezni. V drugem delu predstavljamo paznike, se osredotočamo predvsem na naravo njihovega dela in negativen vpliv zaporskega okolja na njihovo izgorelost. Izgorelost je v sodobni družbi vse večji problem. Ogroženi so zlasti posamezniki, ki delujejo v duhu perfekcionizma. Posamezniki, ki sebe vrednotijo na podlagi dosežkov, so pretirano občutljivi na kritiko, izgubo ali zapuščanje, razlogi pa so lahko tudi pretirana odgovornost na delu, introvertiranost in vzgoja s pogojevano ljubeznijo. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza in je tudi kriza vrednot. To ni dogodek oziroma pojav, ki se zgodi kar naenkrat, ampak traja običajno dalj časa. Poklicno izgorelost pa povzroča nenehen pritisk na delovnem mestu, ki je posledica negativnih medsebojnih odnosov ali samih okoliščin na delovnem mestu. Zapor kot totalna institucija je zaprt družbeni sistem, njegov glavni namen pa je odtujitev storilcev najhujših kaznivih dejanj iz družbe. Delo v zaporu predstavlja za paznike veliko odgovornost, saj je treba zagotoviti učinkovito varovanje zaprtih oseb, prav tako pa tudi varnost zaposlenih v zaporu in v njegovi okolici. Varovanje v zaporu spada med najzahtevnejše načine varovanja. Pazniki hkrati sodelujejo tudi pri sestavljanju osebnega načrta zapornika, na sestankih vzgojnih skupin in drugih skupinskih sestankih, organiziranju prostočasnih aktivnosti za zapornike in pri drugih nalogah, ki jih od njih zahteva narava dela. Nenehni pritiski, zahteve in stalna pripravljenost na delo predstavljajo težave številnim paznikom.
Ključne besede: diplomske naloge, izgorelost, stres, paznik, zapor, duševno zdravje
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 83
Celotno besedilo (927,02 KB)