| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1035
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Vzpostavitev javnega potniškega prometa v Spodnje Savinjski regiji
Klara Gradič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Družbeno ekonomske spremembe so hitro odvijajoč se proces. Generira jih potreba po izdelkih, storitvah in delovni sili, kar terja mobilnost ljudi in predmetov. Pri tem se kaj malo zavedamo, da so pod težo neskončnih potreb in želja naše ceste vse bolj obremenjene. Posledica intenzivnega prometa je nezdravo okolje, kar močno vpliva na zdravje ljudi. Tako se je pojavila težnja, da promet peljemo v smeri, ki jo črta ekologija. Raziskovalne naloge smo se lotili v želji dodati drobec k izboljšanju kvalitete okolja Spodnje Savinjske doline, ki nam je dano na up. Prebivalcem smo ponudili anketne vprašalnike in dobili odgovore o njihovih potovalnih navadah. Rezultate smo prepletli z znanjem, pridobljenim s proučevanjem teorije. V veliko pomoč so nam bili obstoječi dokumenti lokalnih skupnosti, ki temeljijo na Celostni prometni strategiji Slovenije. Vse skupaj smo strnili v predlog novih linijskih povezav v regiji in spodbujanja kolesarjenja.
Ključne besede: mobilnost, kvaliteta življenja, celostna prometna strategija, javni prevoz, logistika
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 381; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

32.
Konkurenčni izzivi trgovskih znamk mednarodnih detajlističnih trgovskih verig za slovenske proizvajalce izdelkov
Patricija Paldauf, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali eno izmed pomembnejših področij mednarodnega trženja. Osredotočili smo se na upravljanje blagovnih znamk. Posebno pozornost smo pri tem namenili raziskovanju fenomena menedžmenta trgovskih blagovnih znamk in izzivov, ki jih le-te predstavljajo za proizvajalce izdelkov. Predstavili smo razlike med blagovnimi in trgovskimi znamkami ter motivacijsko ozadje razvoja trgovskih znamk. Preučili smo priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša proizvodnja trgovskih znamk. Spoznali smo motive za internacionalizacijo trgovine na drobno. Analizirali smo pomembnejše detajlistične družbe na slovenskem trgu in pregledali njihove lastne trgovske znamke. Raziskali in analizirali smo blagovne in trgovske znamke na prodajnih policah, proizvajalce, ki se nanje uvrščajo, in pridobili nekakšen vpogled v odnos potrošnikov do trgovskih znamk. Ob tem nas je posebej zanimalo, kako aktualna je ta tematika med študenti, zato smo med njimi dodatno izvedli spletno anketo. V raziskavi je sodelovalo skupno 216 anketirancev, ki smo jih za lažje razumevanje razdelili v dve skupini: anketiranci skupine A, ki predstavljajo člane gospodinjstva, in anketiranci skupine B, ki predstavljajo študente. Analiza rezultatov je pokazala, da se anketiranci obeh skupin ne strinjajo, da so njihovi nakupi postali vsakodnevni in manjši, temveč so ti nakupi postali bolj premišljeni in načrtovani. Za namen raziskave smo analizirali dohodke gospodinjstev in število družinskih članov ter tako poskušali preveriti, ali so te značilnosti povezane z nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelkov s trgovsko znamko. Ugotovili smo nizko, vendar pozitivno povezanost med dohodkom anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. Prav tako smo ugotovili nizko, vendar negativno povezanost med številom članov gospodinjstva anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. Nadalje smo ugotavljali, kateri razlogi so pomembni za potrošnikovo izbiro trgovske znamke. Ugotovili smo, da anketirancem skupine A pomemben vidik predstavlja zajamčena kakovost, anketirancem skupine B pa vidika nižja cena in zajamčena kakovost. Ugotavljamo, da so trgovske znamke vseh kategorij za študente manj pomembne kot za člane gospodinjstva. Člani gospodinjstva prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke s trgovsko znamko najpogosteje kupujejo v trgovinah Hofer in trgovinah Spar. Študentje prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke najpogosteje kupujejo v trgovinah družb Spar in Lidl. Pri preverjanju asortimenta izdelkov s trgovsko znamko v trgovinah le-teh pri posameznih trgovcih nismo našli v vsaki kategoriji izdelkov. Ugotovili smo, da le nekateri od proizvajalcev proizvajajo tako blagovne kot trgovske znamke. Delež teh proizvajalcev ni večji od 50 %. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica pregledanih izdelkov vsebuje zapis o proizvajalcu.
Ključne besede: strategija trženja, blagovna znamka proizvajalca, prodaja na drobno, trgovske znamke, mednarodne trgovske verige
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 590; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

33.
Perspektiven der Stadtentwicklung der Stadt Rehau/Oberfranken
Jörg Maier, Beate Kadner, Matthias Gutgesell, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Perspektive razvoja mesta Rehau/Oberfranken – Prispevek k aplikativnem geografskem proučevanju malih mest V preteklih letih so se pogoji razvoja mest in občin močno spremenili. Internacionalizacija gospodarstva, vse večje konkurenca, spremembe gospodarske strukture, novi življenjski stili ter zmanjševanje števila prebivalcev so v današnjem času pomembna izhodišča pri načrtovanju razvoja občin. Tudi v prihodnje je pričakovati spremembe glede oskrbe, gospodarskih razmer, socialnih razmer in okoljskih vprašanj, ob čemer se bo spreminjalo razmerje med možnostmi in pastmi gospodarskega in socialnega razvoja. To še posebej velja za mesta na podeželju, kakršno je Rehau. Mesto leži v bližini nemško češke meje, v območju, ki ga označuje neugoden demografski razvoj. Osrednje vprašanje bodočega razvoja mesta Rehau je, kako ohraniti obstoječo industrijsko usmerjenost. Nič manj aktualno ni vprašanje demografskega razvoja. Menimo, da je rešitev v gospodarskih povezavah s sosednjimi občinami v regiji in oblikovanju mreže interesnih skupin. Možni poudarki prihodnjega razvoja so naslednji: • oblikovanje interesnih povezav s sosednjimi območji in gospodarskimi subjekti v regiji • sodelovanje med generacijami bi lahko bila rešitev za probleme na socialnem področju • izobraževanje prebivalcev • aktivnejše vključevanje prebivalcev pri odpravljanju socialnih konfliktov • izkoriščanje strateškega položaja v središču „nove Evrope“ Ob tem se postavlja še vprašanje, kako pri geografskem proučevanju malih mest upoštevati njihovo specifiko; dosedanji pristopi so namreč v veliki meri prilagojeni proučevanju velikih mest in urbanih aglomeracij, kjer imamo opraviti z drugačno socialno in gospodarsko strukturo od tiste v malih mestih.
Ključne besede: mala mesta, urbani razvoj, razvojna strategija, urbani sistemi, Rehau, Oberfranken, Nemčija
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 409; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (555,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

34.
Primerjalna analiza mednarodnega trženja izbranih luksuznih modnih znamk
Medeja Rečnik Obrecht, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu proučimo in raziščemo mednarodno trženje luksuznih modnih blagovnih znamk s poudarkom na luksuznih modnih znamkah Maison Margiela in Dolce&Gabbana. Gre za blagovne znamke, za katere je zelo pomembno, da si dobro začrtajo strategijo vidnega in manj vidnega dela blagovne znamke in da sta vidni in manj vidni del med seboj dobro povezana. V povezavi s tem pa je vsekakor pomembno usklajeno trženje. Obravnavani luksuzni modni blagovni znamki se z vidika mednarodnega trženja precej razlikujeta, a ko se poglobimo vanju, vidimo, da prav ta različnost in edinstvenost pripomoreta k temu, da sta obe uspešni. Prikazujeta namreč, da se potrošnik lahko z luksuzno modno blagovno znamko poveže na podlagi zunanje ali notranje motivacije.
Ključne besede: luksuzna modna blagovna znamka, mednarodno trženje, strategija, Maison Margiela, Dolce&Gabbana
Objavljeno: 05.12.2017; Ogledov: 735; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (618,50 KB)

35.
Vloga strateške analitike v kriminalističnoobveščevalni dejavnosti
Aljaž Osrajnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Analitična dejavnost predstavlja pomemben element kriminalističnoobveščevalne in obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Njena temeljna funkcija je razvoj kriminalističnoobveščevalnih informacij, ki jih policijska organizacija potrebuje za učinkovito delovanje v boju proti kriminaliteti. Analitična dejavnost se po svoji funkciji deli na dve področji, in sicer operativno in strateško. Vloga strateške analitične dejavnosti prihaja v ospredje prav v obdobju, ko večina policijskih organizacij prehaja iz obstoječih, že dobro poznanih reaktivnih modelov izvajanja policijske dejavnosti, ki temeljijo na hitrih, kratkoročnih rešitvah in ukrepih v boju proti kriminaliteti, v proaktivne modele, ki temeljijo na učinkoviti interpretaciji kriminalnega okolja z namenom povratnega vpliva na kriminaliteto. Vloga operativne analitične dejavnosti v reaktivnih in proaktivnih modelih policijskega dela se kaže predvsem v zagotavljanju neposredne podpore preiskovalnim skupinam pri sprejemanju kratkoročnih odločitev v povezavi z izvajanjem operativnih ukrepov, medtem ko se vloga strateške analitične dejavnosti kaže v podpori odločevalcem pri sprejemanju odločitev, povezanih z uresničevanjem dolgoročnih ciljev policijske organizacije, ugotavljanju novih trendov kriminalitete in vplivu strateškega okolja na kriminaliteto. Analitična dejavnost in končni kriminalističnoobveščevalni izdelki predstavljajo zaključeno celoto aktivnosti, ki se izvajajo v različnih konceptih policijskega dela, politika delovanja posameznega koncepta policijskega dela pa odraža vpliv in vlogo analitične zvrsti, ki kot orodje za produkcijo znanja omogoča neposredno podporo pri uresničevanju ciljev policijske organizacije.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična strategija, kriminalistična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, strateške analitike, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 550; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

36.
Vloga gospodinjstev pri izravnavi neravnotežij na trgu električne energije
Boris Šajnović, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga oblikuje poslovni model, ki nima vpliva na življenjsko udobje v gospodinjstvu, pa vendar v komunikaciji z gospodinjstvi dobavlja električno energijo v času, ko je ta najcenejša z namenom odpravljanaj neravnovesij na trgu z električno energijo in doseganja boljših finančnih učinkov vsem vključenim stranem. Za doseganje tovrstnega trajnostnega poslovnega modela smo naredili opis strojne in programske opreme. V magistrski nalogi smo določili, koliko moči in električne energije mora imeti član bilančne skupine na voljo za prodajo, da bi bilo podjetje na meji dobičkonosnosti. Izračunali smo finančno opravičenost naložbe obema stranema. V nalogi je opredeljen smisel takšnega poslovnega sistema.
Ključne besede: gospodinjstva, električna energija, upravljanje, trg z električno energijo, strategija
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 471; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

37.
Posebnosti izbire in uvedbe celovite informacijske rešitve v mala podjetja na primeru podjetja 3tel d.o.o.
Vito Jakič, 2017, magistrsko delo

Opis: Za uvedbo nove ERP-rešitve so danes na voljo številni ponudniki, ki malim podjetjem ponujajo mnogo različnih rešitev, kar je edina možna rešitev za uvedbo novega informacijskega sistema s strani zunanjih izvajalcev. Pozorni morajo biti pri izbiri, da izberejo najprimernejšo in za njih najpravilnejšo možno rešitev, ki bo odpravila težave poslovanja. Glede na čas, v katerem smo, je v malih podjetjih še toliko bolj pomembno, da na odločitve o spremembah poslovanja gledajo predvsem z vidika stroškov, saj je poleg uspešne spremembe pomembno tudi, da je le-ta finančno ugodna za podjetje. Implementacija nove rešitve predstavlja za podjetje nedvomno velik izziv, na katerega mora biti dobro pripravljeno. Da se pri upravljanju z novo rešitvijo izognejo nepotrebnim nevšečnostim, kot npr. počasnost in nepripravljenost zaposlenih, mora vodstvo z uvedbo seznaniti zaposlene že pred začetkom projekta. Uspešnost projekta uvedbe pa še ne pomeni, da je delo opravljeno in da so pozitivni rezultati zagotovljeni, ampak je potrebno znati z novo programsko opremo tudi pravilno upravljati in izkoristiti vse tiste atribute, ki jih s prejšnjo sploh ni bilo mogoče ali pa njeno delovanje ni bilo pravilno. Tako sta za uspešnost poslovanja potrebni dve stvari, in sicer, sistem je potrebno dobro integrirati in izrabiti je potrebno vse možne kapacitete vpeljane ERP-rešitve.
Ključne besede: ERP-rešitev, izbira, uvedba, celovite informacijske rešitve, mala podjetja, Pantheon, informacijski sistem, kritični dejavniki uspeha, hitra strategija.
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 603; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

38.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1244; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

39.
Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: 1. Zaradi velikih potreb po soji (Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017. 2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %. 3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki. 4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij. Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva.
Ključne besede: strategija, soja, beljakovine, pridelava, Slovenija
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 793; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Prodajni potencial trgovine Kidoo
Bojana Bašelj, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zagotovitev uspešnosti trgovskega poslovanja je odvisna od več različnih faktorjev in dobro načrtovanih procesov delovanja, ki jih spremlja ta dejavnost. Glede na današnjo nasičenost trgovin z oblačili je za uspeh potreben čim bolj inovativen pristop pri prodaji kot tudi pri samem marketingu. V tej diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšne vrste trgovin poznamo v današnjem času, ter jih podrobno opisali. Prav tako smo podobno grafično in opisno prikazali procese, ki spremljajo trgovinsko dejavnost, kot je na primer t. i. menjalni proces. Prav tako smo opisali tudi neposredno odvisne partnerje s trgovino na drobno. To so seveda veletrgovci oziroma imenovana trgovina na debelo, ki skrbi za posredništvo med proizvodnjo in maloprodajno trgovino. Koledarsko leto je v sektorju trgovine na drobno razdeljeno na več časovnih terminov, ki smo jih v diplomski nalogi opisali kot sezonsko delitev. Podrobno smo predstavili nabavno-prodajno organizacijo, vezano na te sezonske delitve. Za zagotovitev ustreznih prodajnih kapacitet, ki so vezane na določene terminske časovne okvirje in prihajajoče trženjske strategije, skrbi nabavna služba, zato je v nadaljevanju naloge opisan celotni nabavni proces, ki ga, deljenega na več faz, prikažemo tudi v obliki sheme. Eden od odvisnih dejavnikov nabave je časovni okvir, drugi pa predstavlja načrtovana trženjska strategija za določeno obdobje. Le to smo podrobneje opredelili v sami odvisnosti s časovnim okvirjem in podrobneje prikazali v shemi, ki prikazuje potrebno medsebojno usklajevanje. Na naslednjih straneh je opisana tudi delitev akcijskih kampanij, ki je uporabljena v podjetju in je predmet nadaljnje raziskave. V raziskavi je vključen določen časovni okvir, in sicer december in januar z vzporedno izpeljano trženjsko kampanjo, za katero se je podjetje odločilo. Cilj raziskovanja teh dveh časovnih obdobij je bilo ugotoviti učinkovitost trženjske strategije, vezane na izbrano časovno obdobje. Z analizo pridobljenih rezultatov je prikazana primerjava medsebojne uspešnosti teh dveh trženjskih strategij. Tako je v raziskavi ugotovljena tudi medsebojna primerjava potencialnih in dejanskih strank v primerjanih mesecih. Za potrebe nadaljnjih specifičnih in individualnih trženjskih strategij, ki jih podjetje pričakuje, je bilo ugotovljeno tudi, za katero starost in spol otroka kupci največ kupujejo. Na koncu je opredeljen natančen odgovor, vezan na rezultate raziskovanja glede na predpostavljene hipoteze. S tem je diplomska naloga pripeljana do zaključka, ki nakaže še možnosti za nadaljnja raziskovanja, predvsem na področju individualne in ciljno usmerjene trženjske strategije.
Ključne besede: Trgovina, marketinška strategija, trženje, akcijska kampanija, trženjska strategija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 544; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici