1. Strah pred kriminaliteto v Občini Kočevje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Lukačević, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava strah pred kriminaliteto v Občini Kočevje kot večdimenzionalen družbeno-psihološki pojav. Ta vključuje biološke, psihološke, socialnopsihološke, demografske in okolijske dejavnike. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi strahu in strahu pred kriminaliteto ter opisan vpliv neposredne in posredne viktimizacije. Izpostavljen je pomen socialnih mrež, socialnega kapitala, kohezije ter vpliv zaznane urejenosti okolja. Poseben poudarek je namenjen vlogi medijev pri oblikovanju zaznave varnosti in krepitvi stereotipov, zlasti glede romske skupnosti.
Empirični del temelji na spletni anketi med 325 prebivalci Občine Kočevje. Preverjenih je bilo šest hipotez, ki so obravnavale raven strahu, spol, starost, viktimizacijo, medijsko izpostavljenost in strah pred Romi. Rezultati kažejo, da večina izraža zmerno do visoko stopnjo strahu. Ženske so statistično značilno bolj prestrašene od moških, starost pa glede na vzorec ni pomemben dejavnik. Povezava med osebno viktimizacijo in višjo ravnijo strahu je bila potrjena. Medijska izpostavljenost ni imela statistične značilnosti na vzorcu. Analiza potrjuje visoko izražen strah pred Romi ter kaže, da gre za kompleksen pojav, ki presega objektivno stopnjo kriminalitete. Zaključek poudarja potrebo po celovitih preventivnih ukrepih, krepitvi zaupanja v institucije, aktivnem vključevanju skupnosti in uravnoteženem medijskem poročanju. Ti elementi so ključni za zmanjšanje strahu, izboljšanje občutka varnosti in krepitev socialne kohezije v lokalnem okolju.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, Kočevje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Stališča prebivalcev o kriminaliteti na območju Policijske uprave Celje : magistrsko deloAleš Lamovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Ljudje si oblikujejo različna stališča, tudi do kriminalitete. Kriminaliteta nas dandanes pravzaprav spremlja na vsakem koraku, zato smo želeli izvedeti več o tej temi. Prebivalci na območju Policijske uprave Celje imajo do kriminalitete ustvarjena določena stališča, ki so nas zanimala v magistrski nalogi. osnovni problem, ki nas je zanimal, je bil kakšne so oblike kriminalitete, ki so najbolj prepoznavne pri prebivalcih in kako za njih deluje policija ter kako občutijo strah pred kriminaliteto in samo varnost. Problema smo se lotili sistematično. Preučili smo različne vire o kriminaliteti, o varnosti in delovanju policije. Izvedli smo kvantitativno raziskavi, t.j. anketiranje po metodi snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da prebivalci največ problemov pripisujejo drogam in njeni razširjenosti. Za njih Policija deluje dobro in v večini se počutijo varne, tako ponoči kot podnevi. Ženske občutijo večji strah pred kriminaliteto kot moški na javnih mestih. Za prebivalce PU Celje je delovanje varnostnih institucij dobro delujoče, tako, da dve-tretjini prebivalcev izraža pozitiven odnos do njih. Na podlagi ugotovitev se nam zdi najpomembneje, da Policija in drugi varnostni organi povečajo svojo prisotnost in angažiranost v lokalnih oziroma četrtnih skupnostih. Ko je Policija sprejela dejstvo, da za uspešen nadzor nad kriminaliteto potrebuje sodelovanje prebivalcev, je pričela izvajati policijsko delo v skupnosti. Tak način delovanja Policije vključuje redno komunikacijo z javnostjo, vidno prisotnost med prebivalci, svetovanje glede preventivne zaščite pred določenimi tveganji, izobraževanje otrok v šolah in podobno. Policije, ki še vedno opravljajo naloge na tradicionalen način, vse težje rešujejo varnostno problematiko. Policijsko delo v skupnost je filozofija in organizacijska strategija, ki temelji na sodelovanju Policije s prebivalci. S tem se oblikujejo tudi določena stališča prebivalcev do kriminalitete. Ker je policijsko delo v skupnosti zaznamovano s transparentnostjo in dostopnostjo informacij, so nas zanimala prav stališča. stališča prebivalcev se oblikujejo tudi pod vplivom medijev, ki so prisotni na vsakem koraku. Tako oblikovana stališča in strah pred kriminaliteto so v veliki meri prisotni pri skoraj vseh prebivalcih. Pogosta je zaznava, da vse oblike kriminalitete, zlasti tista z elementi nasilja naraščajo, čeprav uradni statistični podatki tega ne potrjujejo. Dodajamo, da kriminologi že desetletja preučujejo razmerje med mediji in kriminaliteto, ter se osredotočajo na vprašanje, kako mediji vplivajo na oblikovanje stališč o kriminaliteti. Analizirali smo strah pred kriminaliteto in njegove dejavnike. Strah pred kriminaliteto je tesno povezan s skrbjo ljudi za lastno varnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na ta strah, med drugim viktimizacija, demografske razlike, posredna viktimizacija, neurejeno okolje, znaki nereda ter metodološki dejavniki. Vsi ti dejavniki imajo določen vpliv na doživljanje varnosti. varnost predstavlja temeljni pogoj za delovanje vsake družbe in njen razvoj, pri čemer imajo vsi prebivalci pravico do varnosti. Objektivno varnost pomeni odsotnost groženj pridobljenim vrednotam, subjektivno pa odsotnost strahu pred ogrožanjem teg vrednot. Viri ogrožanja varnosti imajo vedno lokalne posledice, zaradi česar je prisotnost Policije v skupnosti ključna.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, pregled študij, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (930,98 KB) |
3. Strah pred kriminaliteto : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeDaša Žoher, 2025, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto je ena najbolj raziskovanih kriminoloških tem po vsem svetu. Raziskave segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, s poudarkom na preučevanju vzrokov za njegov nastanek, kdo je zanj najbolj dovzeten ter kako in zakaj ga meriti. Na tem področju je pomembno opravljati redne študije in raziskave, saj lahko tako olajšamo delo akterjev na področju varnosti ter prispevamo k izboljšanju življenjskih razmer. V diplomskem delu smo se osredotočili na strah pred kriminaliteto v Mestni občini Krško. Prvi del naloge vsebuje pregled znanstvene in strokovne literature, v drugem delu pa predstavljamo rezultate izvedene študije med prebivalci Mestne občine Krško. Zanimalo nas je predvsem, kako občani občutijo strah pred kriminaliteto ter kako se ta razlikuje glede na starost, spol in tip okolja. Rezultati so pokazali, da se mlajši, ženske in respondenti, ki prihajajo iz mest bolj bojijo kriminalitete kot starejši, moški ali respondenti, ki prihajajo z vasi. Kar se tiče preventivnih ukrepov, smo v raziskavi ugotovili, da se jih bolj poslužujejo naslednji: starejši, ženske in respondenti iz mest. V raziskavi smo želeli predstaviti tudi uporabnost rezultatov z umestitvijo v lokalni kontekst. Tako lahko rečemo, da večina prebivalcev čuti, da se je stopnja kriminalitete pri njih v zadnjih letih povečala, zato bi bilo smiselno razmisliti o ukrepih, ki bi lahko pozitivno vplivali na občutek strahu pri občanih. Iz podatkov raziskave bi bilo najbolj smiselno, da se ti ukrepi osredotočajo na reševanje romske problematike in priseljevanja, prav tako pa bi bilo, kot so poročali respondenti, treba povečati prisotnost policije in izboljšati javno razsvetljavo.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,93 MB) |
4. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Ključne besede: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 88
Celotno besedilo (706,50 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Vpliv medijev na strah pred kriminaliteto : diplomsko deloŠpela Geršak, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. Hiter razvoj tehnologije in vedno več digitalnih vsebin, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku, ima ogromno pozitivnih učinkov, vendar tudi kar nekaj negativnih. Rast nasilja, kriminalitete in z njo povezanega strahu pred kriminaliteto je eden izmed bolj nezaželenih učinkov, povezanih z razvojem medijev. V diplomskem delu bomo predstavili pojme, ki so vezani na kriminaliteto. Opredelili bomo tradicionalne in novodobne medije. Pregledali bomo obstoječo literaturo o vplivu posameznih medijev na strah pred kriminaliteto in viktimizacijo. Del pozornosti bomo posvetili tudi poglavju, v katerem bo predstavljen način dela novinarjev in njihovega poročanja o kriminaliteti. V empiričnem delu bomo na podlagi zbranih podatkov na osnovi ankete ugotovili, kako se slovenska javnost odziva na poročanje (slovenskih) medijev o kriminaliteti.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, množični mediji, vpliv medijev, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,61 MB) |
10. Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa : magistrsko deloValentina Gorišek, 2022, magistrsko delo Opis: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale.
V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize.
Ključne besede: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 694; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,03 MB) |
