1. Strah pred kriminaliteto v občini Lendava : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto je posledica razširjenosti kriminalitete v družbi, ki predstavlja občutek tesnobe, zaskrbljenosti ali nelagodja, ki ga posamezniki doživljajo zaradi možnosti, da postanejo žrtve kaznivih dejanj. Čeprav je občutek strahu pogosto subjektiven, ima lahko resnične posledice na vedenje ljudi, duševno zdravje in socialno kohezijo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na strah pred kriminaliteto v občini Lendava. V prvem delu zaključnega dela smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature, ki se je navezovala na strah pred kriminaliteto. V drugem delu zaključnega dela pa predstavljamo rezultate empirične študije o strahu pred kriminaliteto v občini Lendava. Statistična analiza odgovorov anketirancev je pokazala, da je strah pred kriminaliteto med občani občine Lendava prisoten, vendar ne vpliva bistveno na njihovo kvaliteto življenja. Strah je močno povezan s preteklo viktimizacijo posameznikov, družbenim in fizičnim neredom ter socioekonomskimi dejavniki. Hkrati na strah pred kriminaliteto pri občanih vplivajo starost in spol. Primerjalna analiza podatkov je pokazala, da strah pred kriminaliteto narašča s starostjo ter da je bolj prisoten pri ženskah. Zaradi občutka ogroženosti se prebivalci pogosto zatekajo k uporabi različnih preventivnih ukrepov, kot so izogibanje določenim krajem in tujcem.
Ključne besede: kriminaliteta, strah, občina Lendava, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
2. Stanje varnosti na območju Občine Logatec pred in po odprtju izpostave azilnega doma Logatec : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSamo Kavčič, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je vprašanje migracij in z njim povezana problematika kriminalitete postalo ena izmed ključnih tem v javni razpravi in politiki. Povečano število migrantov in beguncev, ki prečkajo državne meje, postavlja pred velik izziv državne organe, predvsem policijo, ki je zadolžena za nadzor državne meje in odkrivanje nedovoljenih migracij. Hkrati se soočamo z naraščajočim številom prosilcev za azil, kar zahteva ustrezno obravnavo in integracijo teh oseb v družbo.
Težava pri tej temi se pojavlja v povezavi med migracijami in kriminaliteto. Medijski in politični diskurzi pogosto migrante enačijo s povečano stopnjo kriminalitete, kar vodi do stigmatizacije te ranljive skupine. Vendar pa kriminaliteta med migranti ni enoznačen pojav in zahteva natančno analizo ter razumevanje širšega konteksta. Državne politike in ukrepi, kot je nadzor državne meje, pomembno vplivajo na varnost ter družbeno kohezijo, a hkrati lahko ustvarjajo dodatne izzive v obravnavi migrantov in prosilcev za azil.
V namen izdelave diplomskega dela je bila izvedena raziskava na podlagi javno dostopnih podatkov policije o kaznivih dejanjih (KD) v obdobju od leta 2011 do leta 2022. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je odprtje azilnega doma vplivalo na porazdelitev kaznivih dejanj med slovenskimi in tujimi državljani. Raziskava se je osredotočala na vpliv uvedbe azilnega doma (AD) na število in vrsto kaznivih dejanj v upravni enoti (UE) Logatec, pri čemer so bili podatki razdeljeni na obdobje "pred uvedbo AD" in "po uvedbi AD".
Pri statistični obdelavi podatkov smo izločili gospodarski kriminal in upoštevali le ovadbe, kjer oseba nastopa kot ovadeni osumljenec. Podatke smo grupirali glede na državljanstvo (slovensko in tuje), upravno enoto (UE Logatec in preostale UE) ter obdobje (pred in po uvedbi AD). Raziskava je pokazala, da uvedba azilnega doma v UE Logatec ni imela bistvenega vpliva na povečanje kriminalitete povezane s tujimi državljani.
Ključne besede: varnost, migracije, kriminaliteta, strah, Logatec, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Ključne besede: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 16
Celotno besedilo (706,50 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Poznavanje treme in obvladovanje izvajalske anksioznosti pri odraslih : magistrsko deloSara Robnik, 2023, magistrsko delo Opis: Izvajalska anksioznost je trema, ki pri posamezniku sproža neprijetne občutke in mu onemogoča, da pokaže najboljše, kar zna. V začetku magistrskega dela se srečamo s pojmi, kot so stres, strah, anksioznost in nastop. Podrobneje spoznamo tremo oziroma stimulativno tremo in izvajalsko anksioznost. Predstavimo vaje ter delavnice za obvladovanje izvajalske anksioznosti. V empiričnem delu magistrskega dela ugotovimo, da odrasli ne poznajo izraza izvajalska anksioznost in izraza stimulativna trema. Na delovnem mestu se srečujejo z govornimi nastopi vsaj enkrat na mesec in občutijo tremo. Ne poznajo veliko načinov za obvladovanje izvajalske anksioznosti in si ne pomagajo s strokovno podporo za to področje.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, trema, strah, stres, nastop.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko deloPia Roškarič Duh, 2023, magistrsko delo Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri.
Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 89
Celotno besedilo (4,30 MB) |
10. Vpliv medijev na strah pred kriminaliteto : diplomsko deloŠpela Geršak, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. Hiter razvoj tehnologije in vedno več digitalnih vsebin, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku, ima ogromno pozitivnih učinkov, vendar tudi kar nekaj negativnih. Rast nasilja, kriminalitete in z njo povezanega strahu pred kriminaliteto je eden izmed bolj nezaželenih učinkov, povezanih z razvojem medijev. V diplomskem delu bomo predstavili pojme, ki so vezani na kriminaliteto. Opredelili bomo tradicionalne in novodobne medije. Pregledali bomo obstoječo literaturo o vplivu posameznih medijev na strah pred kriminaliteto in viktimizacijo. Del pozornosti bomo posvetili tudi poglavju, v katerem bo predstavljen način dela novinarjev in njihovega poročanja o kriminaliteti. V empiričnem delu bomo na podlagi zbranih podatkov na osnovi ankete ugotovili, kako se slovenska javnost odziva na poročanje (slovenskih) medijev o kriminaliteti.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, množični mediji, vpliv medijev, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,61 MB) |
