1. Strah pred kriminaliteto v Občini Kočevje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Lukačević, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava strah pred kriminaliteto v Občini Kočevje kot večdimenzionalen družbeno-psihološki pojav. Ta vključuje biološke, psihološke, socialnopsihološke, demografske in okolijske dejavnike. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi strahu in strahu pred kriminaliteto ter opisan vpliv neposredne in posredne viktimizacije. Izpostavljen je pomen socialnih mrež, socialnega kapitala, kohezije ter vpliv zaznane urejenosti okolja. Poseben poudarek je namenjen vlogi medijev pri oblikovanju zaznave varnosti in krepitvi stereotipov, zlasti glede romske skupnosti.
Empirični del temelji na spletni anketi med 325 prebivalci Občine Kočevje. Preverjenih je bilo šest hipotez, ki so obravnavale raven strahu, spol, starost, viktimizacijo, medijsko izpostavljenost in strah pred Romi. Rezultati kažejo, da večina izraža zmerno do visoko stopnjo strahu. Ženske so statistično značilno bolj prestrašene od moških, starost pa glede na vzorec ni pomemben dejavnik. Povezava med osebno viktimizacijo in višjo ravnijo strahu je bila potrjena. Medijska izpostavljenost ni imela statistične značilnosti na vzorcu. Analiza potrjuje visoko izražen strah pred Romi ter kaže, da gre za kompleksen pojav, ki presega objektivno stopnjo kriminalitete. Zaključek poudarja potrebo po celovitih preventivnih ukrepih, krepitvi zaupanja v institucije, aktivnem vključevanju skupnosti in uravnoteženem medijskem poročanju. Ti elementi so ključni za zmanjšanje strahu, izboljšanje občutka varnosti in krepitev socialne kohezije v lokalnem okolju.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, Kočevje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Stališča prebivalcev o kriminaliteti na območju Policijske uprave Celje : magistrsko deloAleš Lamovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Ljudje si oblikujejo različna stališča, tudi do kriminalitete. Kriminaliteta nas dandanes pravzaprav spremlja na vsakem koraku, zato smo želeli izvedeti več o tej temi. Prebivalci na območju Policijske uprave Celje imajo do kriminalitete ustvarjena določena stališča, ki so nas zanimala v magistrski nalogi. osnovni problem, ki nas je zanimal, je bil kakšne so oblike kriminalitete, ki so najbolj prepoznavne pri prebivalcih in kako za njih deluje policija ter kako občutijo strah pred kriminaliteto in samo varnost. Problema smo se lotili sistematično. Preučili smo različne vire o kriminaliteti, o varnosti in delovanju policije. Izvedli smo kvantitativno raziskavi, t.j. anketiranje po metodi snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da prebivalci največ problemov pripisujejo drogam in njeni razširjenosti. Za njih Policija deluje dobro in v večini se počutijo varne, tako ponoči kot podnevi. Ženske občutijo večji strah pred kriminaliteto kot moški na javnih mestih. Za prebivalce PU Celje je delovanje varnostnih institucij dobro delujoče, tako, da dve-tretjini prebivalcev izraža pozitiven odnos do njih. Na podlagi ugotovitev se nam zdi najpomembneje, da Policija in drugi varnostni organi povečajo svojo prisotnost in angažiranost v lokalnih oziroma četrtnih skupnostih. Ko je Policija sprejela dejstvo, da za uspešen nadzor nad kriminaliteto potrebuje sodelovanje prebivalcev, je pričela izvajati policijsko delo v skupnosti. Tak način delovanja Policije vključuje redno komunikacijo z javnostjo, vidno prisotnost med prebivalci, svetovanje glede preventivne zaščite pred določenimi tveganji, izobraževanje otrok v šolah in podobno. Policije, ki še vedno opravljajo naloge na tradicionalen način, vse težje rešujejo varnostno problematiko. Policijsko delo v skupnost je filozofija in organizacijska strategija, ki temelji na sodelovanju Policije s prebivalci. S tem se oblikujejo tudi določena stališča prebivalcev do kriminalitete. Ker je policijsko delo v skupnosti zaznamovano s transparentnostjo in dostopnostjo informacij, so nas zanimala prav stališča. stališča prebivalcev se oblikujejo tudi pod vplivom medijev, ki so prisotni na vsakem koraku. Tako oblikovana stališča in strah pred kriminaliteto so v veliki meri prisotni pri skoraj vseh prebivalcih. Pogosta je zaznava, da vse oblike kriminalitete, zlasti tista z elementi nasilja naraščajo, čeprav uradni statistični podatki tega ne potrjujejo. Dodajamo, da kriminologi že desetletja preučujejo razmerje med mediji in kriminaliteto, ter se osredotočajo na vprašanje, kako mediji vplivajo na oblikovanje stališč o kriminaliteti. Analizirali smo strah pred kriminaliteto in njegove dejavnike. Strah pred kriminaliteto je tesno povezan s skrbjo ljudi za lastno varnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na ta strah, med drugim viktimizacija, demografske razlike, posredna viktimizacija, neurejeno okolje, znaki nereda ter metodološki dejavniki. Vsi ti dejavniki imajo določen vpliv na doživljanje varnosti. varnost predstavlja temeljni pogoj za delovanje vsake družbe in njen razvoj, pri čemer imajo vsi prebivalci pravico do varnosti. Objektivno varnost pomeni odsotnost groženj pridobljenim vrednotam, subjektivno pa odsotnost strahu pred ogrožanjem teg vrednot. Viri ogrožanja varnosti imajo vedno lokalne posledice, zaradi česar je prisotnost Policije v skupnosti ključna.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, pregled študij, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (930,98 KB) |
3. Motivacijski in čustveni dejavniki učnega samooviranja pri srednješolcih : magistrsko deloMarusa Podbreznik, 2025, magistrsko delo Opis: Učno samooviranje je proaktivna samoregulacijska strategija, pri kateri si učenec postavlja ovire na poti do uspeha v učnih storilnostnih situacijah. Učno samooviranje prinaša negativne posledice za učne izide, obenem pa je za učence, ki se samoovirajo, že učni proces, neprijetna izkušnja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo motivacijskih in čustvenih dejavnikov, vezanih na učne storilnostne situacije, pri uporabi strategij učnega samooviranja pri srednješolcih. Preverili smo, kako se uporaba učnih samooviralnih strategij povezuje z učnim uspehom ter mediatorsko vlogo ciljnih usmerjenosti pri odnosu med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. V raziskavi je sodelovalo 376 srednješolcev, od tega 223 deklet (59,5 %). Sodelovanje je zajemalo izpolnjevanje demografskih vprašanj, vprašanja, vezana na učni uspeh, Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS), Revidiran vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Revidirano mero miselne naravnanosti (ITIS-R), Vprašalnik opisovanja samega sebe (SDQ-2) ter Vprašalnik o doživljanju neuspeha (PFAI). Izvedli smo korelacijsko analizo, hierarhično multiplo regresijo in mediacijo. Rezultati so pokazali statistično pomembno negativno korelacijo med uporabo strategij učnega samooviranja in učnim uspehom. Kot statistično pomembni napovedniki učnega samooviranja so se pokazali učna samopodoba, strah pred neuspehom in ciljni usmerjenosti v obvladovanje znanja in izkazovanje znanja. Ugotovili smo, da ciljni usmerjenosti, ki temeljita na motivu izogibanja neuspehu, delno mediirata odnos med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. Ugotovitve smo ovrednotili, opozorili na pomanjkljivosti raziskave in podali predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: učno samooviranje, ciljna usmerjenost, miselna naravnanost, učna samopodoba, strah pred neuspehom
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (833,98 KB) |
4. Strah pred kriminaliteto : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeDaša Žoher, 2025, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto je ena najbolj raziskovanih kriminoloških tem po vsem svetu. Raziskave segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, s poudarkom na preučevanju vzrokov za njegov nastanek, kdo je zanj najbolj dovzeten ter kako in zakaj ga meriti. Na tem področju je pomembno opravljati redne študije in raziskave, saj lahko tako olajšamo delo akterjev na področju varnosti ter prispevamo k izboljšanju življenjskih razmer. V diplomskem delu smo se osredotočili na strah pred kriminaliteto v Mestni občini Krško. Prvi del naloge vsebuje pregled znanstvene in strokovne literature, v drugem delu pa predstavljamo rezultate izvedene študije med prebivalci Mestne občine Krško. Zanimalo nas je predvsem, kako občani občutijo strah pred kriminaliteto ter kako se ta razlikuje glede na starost, spol in tip okolja. Rezultati so pokazali, da se mlajši, ženske in respondenti, ki prihajajo iz mest bolj bojijo kriminalitete kot starejši, moški ali respondenti, ki prihajajo z vasi. Kar se tiče preventivnih ukrepov, smo v raziskavi ugotovili, da se jih bolj poslužujejo naslednji: starejši, ženske in respondenti iz mest. V raziskavi smo želeli predstaviti tudi uporabnost rezultatov z umestitvijo v lokalni kontekst. Tako lahko rečemo, da večina prebivalcev čuti, da se je stopnja kriminalitete pri njih v zadnjih letih povečala, zato bi bilo smiselno razmisliti o ukrepih, ki bi lahko pozitivno vplivali na občutek strahu pri občanih. Iz podatkov raziskave bi bilo najbolj smiselno, da se ti ukrepi osredotočajo na reševanje romske problematike in priseljevanja, prav tako pa bi bilo, kot so poročali respondenti, treba povečati prisotnost policije in izboljšati javno razsvetljavo.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,93 MB) |
5. Strah pred kriminaliteto in mladi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Podpečan, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali strah pred kriminaliteto med mladimi. Dosedanje ugotovitve na tem področju temeljijo predvsem na raziskavah, ki so se osredotočale na splošno populacijo, medtem ko je raziskav na področju mladih malo. Mladi so kot družbena skupina precej ranljivi in predstavljajo kar 16 % svetovne populacije (United Nations, n. d.). Poleg drugih obremenitev jim strah pred kriminaliteto predstavlja precejšnji izziv in omejuje njihov že tako težaven razvoj v odrasle in odgovorne posameznike. Razumevanje mladih na tem področju je pomembno za boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto na družbeni ravni. V okviru diplomskega dela smo opravili raziskavo, v kateri smo podatke za analizo pridobili s pomočjo spletne ankete. Raziskavo smo opravili na začetku meseca julija. Za vzorec smo uspeli pridobiti 147 posameznikov, starih od 16 do 29 let. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v strahu pred kriminaliteto med spoloma pri mladih. Potrdili smo tudi svojo domnevo o povezanosti zaupanja v policijo in uporabe socialnih omrežij s strahom pred kriminaliteto. Presenetljiva je bila ugotovitev, da viktimizacija, tako neposredna kot posredna, nima vpliva na strah pred kriminaliteto med mladimi.
Predlagamo, da se mladim posveti več pozornosti na področju strahu pred kriminaliteto. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju viktimizacije in njenega vpliva na strah pri mladih. Poudarjamo pomembnost navezovanja pozitivnih stikov policije z mladimi in prizadevanje za izboljšanje zaupanja tudi v pozni mladosti. Pomemben je predvsem stik s policijo v otroštvu, ne smemo pa pozabiti na nadaljnje ustvarjanje pozitivnih interakcij med odraščanjem. Pomembna je pravična obravnava mladih v kazenskih postopkih brez kakršnihkoli predsodkov. Predlagamo, da policija poskusi navezati pozitivne stike z mladimi preko različnih socialnih omrežij, na katerih je mladina dandanes najbolj aktivna. Prav tako je treba izboljšati nadzor nad tem, kako socialna omrežja prikazujejo kriminaliteto širši javnosti, ter prizadevanje za zmanjšanje širjenja lažnih informacij in čim bolj realističen prikaz kriminalitete mladim in svetu.
Ključne besede: kriminaliteta, strah, mladi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,77 MB) |
6. Strah pred kriminaliteto v občini Lendava : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto je posledica razširjenosti kriminalitete v družbi, ki predstavlja občutek tesnobe, zaskrbljenosti ali nelagodja, ki ga posamezniki doživljajo zaradi možnosti, da postanejo žrtve kaznivih dejanj. Čeprav je občutek strahu pogosto subjektiven, ima lahko resnične posledice na vedenje ljudi, duševno zdravje in socialno kohezijo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na strah pred kriminaliteto v občini Lendava. V prvem delu zaključnega dela smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature, ki se je navezovala na strah pred kriminaliteto. V drugem delu zaključnega dela pa predstavljamo rezultate empirične študije o strahu pred kriminaliteto v občini Lendava. Statistična analiza odgovorov anketirancev je pokazala, da je strah pred kriminaliteto med občani občine Lendava prisoten, vendar ne vpliva bistveno na njihovo kvaliteto življenja. Strah je močno povezan s preteklo viktimizacijo posameznikov, družbenim in fizičnim neredom ter socioekonomskimi dejavniki. Hkrati na strah pred kriminaliteto pri občanih vplivajo starost in spol. Primerjalna analiza podatkov je pokazala, da strah pred kriminaliteto narašča s starostjo ter da je bolj prisoten pri ženskah. Zaradi občutka ogroženosti se prebivalci pogosto zatekajo k uporabi različnih preventivnih ukrepov, kot so izogibanje določenim krajem in tujcem.
Ključne besede: kriminaliteta, strah, občina Lendava, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,87 MB) |
7. Stanje varnosti na območju Občine Logatec pred in po odprtju izpostave azilnega doma Logatec : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSamo Kavčič, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je vprašanje migracij in z njim povezana problematika kriminalitete postalo ena izmed ključnih tem v javni razpravi in politiki. Povečano število migrantov in beguncev, ki prečkajo državne meje, postavlja pred velik izziv državne organe, predvsem policijo, ki je zadolžena za nadzor državne meje in odkrivanje nedovoljenih migracij. Hkrati se soočamo z naraščajočim številom prosilcev za azil, kar zahteva ustrezno obravnavo in integracijo teh oseb v družbo.
Težava pri tej temi se pojavlja v povezavi med migracijami in kriminaliteto. Medijski in politični diskurzi pogosto migrante enačijo s povečano stopnjo kriminalitete, kar vodi do stigmatizacije te ranljive skupine. Vendar pa kriminaliteta med migranti ni enoznačen pojav in zahteva natančno analizo ter razumevanje širšega konteksta. Državne politike in ukrepi, kot je nadzor državne meje, pomembno vplivajo na varnost ter družbeno kohezijo, a hkrati lahko ustvarjajo dodatne izzive v obravnavi migrantov in prosilcev za azil.
V namen izdelave diplomskega dela je bila izvedena raziskava na podlagi javno dostopnih podatkov policije o kaznivih dejanjih (KD) v obdobju od leta 2011 do leta 2022. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je odprtje azilnega doma vplivalo na porazdelitev kaznivih dejanj med slovenskimi in tujimi državljani. Raziskava se je osredotočala na vpliv uvedbe azilnega doma (AD) na število in vrsto kaznivih dejanj v upravni enoti (UE) Logatec, pri čemer so bili podatki razdeljeni na obdobje "pred uvedbo AD" in "po uvedbi AD".
Pri statistični obdelavi podatkov smo izločili gospodarski kriminal in upoštevali le ovadbe, kjer oseba nastopa kot ovadeni osumljenec. Podatke smo grupirali glede na državljanstvo (slovensko in tuje), upravno enoto (UE Logatec in preostale UE) ter obdobje (pred in po uvedbi AD). Raziskava je pokazala, da uvedba azilnega doma v UE Logatec ni imela bistvenega vpliva na povečanje kriminalitete povezane s tujimi državljani.
Ključne besede: varnost, migracije, kriminaliteta, strah, Logatec, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Ključne besede: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 92
Celotno besedilo (706,50 KB) |
9. |
10. |
