Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vodenje predstavlja enega ključnih dejavnikov uspešnosti vsake organizacije, saj neposredno vpliva na doseganje zastavljenih ciljev. Stil vodenja, ki ga uporablja vodja, določa ne le potek dela, temveč tudi kakovost odnosov na oddelku, zato je razumevanje različnih pristopov k vodenju bistveno tako v teoriji kot v praksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo stilov vodenja v izbranem logističnem podjetju. Teoretični okvir temelji na tridimenzionalnem (v nadaljevanju: 3-D) modelu stilov vodenja po W. J. Reddinu, ki združuje usmerjenost k nalogam ter umerjenost k odnosom z zaposlenimi. Na podlagi 20 trditev iz vprašalnika, razdeljenih med štiri stile vodenja, smo raziskali, kako zaposleni doživljajo vsakodnevno delo svojih nadrejenih. Namen raziskave ni bil le ugotoviti, kateri stili vodenja so prisotni v podjetju, temveč tudi pokazati, kako lahko primerjava teoretičnih izhodišč z mnenji zaposlenih prispeva k boljšemu razumevanju vodstvenih praks. Na ta način naloga združuje tako teoretični kot praktični pomen, odpira prostor za nadaljnja razmišljanja o izboljšavah vodenja, večji zavzetosti zaposlenih ter posledično učinkovitejšem delovanju organizacije.
Ključne besede: vodenje, vodja, stili vodenja
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo vodje pri ohranjanju motivacije zaposlenih v času hibridnega dela, ki združuje delo na daljavo in v fizični pisarni. Po pandemiji covida-19 je postal prevladujoč model v številnih organizacijah. Hibridno delo prinaša številne prednosti, kot so večja fleksibilnost, zmanjševanje stroškov, boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter širši nabor kadrov, hkrati pa odpira številne izzive na področju vodenja, timske povezanosti, komunikacije in ohranjanje motivacije zaposlenih. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni koncepti vodenja, stili vodenja, motivacija in značilnostmi hibridnega dela ter njegove prednosti in slabosti. Izpostavljena je vloga vodje, ki mora v hibridnem okolju poskrbeti za zagotavljanje jasne komunikacije in ciljne usmerjenosti do ustvarjanja vključujoče organizacijske kulture in podpore zaposlenim pri ohranjanju dobrega počutja. Empirični del temelji na raziskavi, opravljeni med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, ki omogočajo hibridno delo. Ugotovitve kažejo, da so demokratični stil vodenja, jasna komunikacija, psihološka podpora, vključenost v odločanje in prizadevanja za ohranjanje timske povezanosti ključni dejavniki uspešnega vodenja v hibridnem okolju. Med poglavitnimi izzivi, s katerimi se vodje soočajo, so zmanjšana osebna interakcija, večja možnost za občutke izoliranosti ter težje ohranjanje meje med delom in prostim časom. Raziskava razkriva tudi, da lahko ustrezno vodenje pomembno prispeva k izboljšanju timske dinamike, preprečevanju izolacije zaposlenih ter krepitvi občutka pripadnosti. Delo zaključujejo sklepi in predlogi, ki so lahko v pomoč vodjem in organizacijam pri uspešnem upravljanju hibridnih ekip. Kot ključne predloge za uspešno vodenje v hibridnem okolju bi izpostavili pomen redne in učinkovite komunikacije, vključevanje zaposlenih v proces odločanja ter zagotavljanje fleksibilnosti pri delu. Vodje morajo hkrati skrbeti za jasno določene meje med delom in prostim časom, aktivno podpirati dobro počutje zaposlenih ter krepiti timsko povezanost. Za dolgoročno učinkovitost pa je pomembno tudi vlaganje v razvoj vodstvenih kompetenc vodij.
Ključne besede: hibridno delo, motivacija, stili vodenja, vodenje, delo na daljavo
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (770,87 KB)

Opis: Vodenje predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na trajnostni razvoj in obstoj podjetij ter drugih organizacij. Vodenje predstavlja osredno nalogo managementa, ki v današnji družbi vedno bolj pridobiva na pomenu. Vodenje lahko vsebinsko opredelimo kot managementsko funkcijo, ki je namenjena za usmerjanje vedenja in dela zaposlenih pri doseganju zastavljenih ciljev podjetja. Vodja je uspešen takrat, ko je sposoben oblikovati takšen slog vodenja, ki upošteva tudi potrebe in zahteve njegovih sodelavcev. V tem okviru pomembno področje dela vodij predstavlja komuniciranje in sposobnostjo motiviranja sodelavcev. Vodenje je povezano s komuniciranjem, saj vodenje predstavlja spretnost vplivanja na druge ljudi s komuniciranjem za dosego izbranih ciljev. Z motiviranjem vodje vzpodbujajo zaposlene za izvajanje njihovih aktivnosti in jih ciljno usmerjajo k uresničevanju zastavljenih ciljev podjetja. Naloga vodij je tudi načrtovanje njihovega dela in dela njihovih sodelavcev. Vodja mora nadzorovati delo svojih sodelavcev, usklajevati naloge ter zaposlenim podajati povratna sporočila glede kakovosti njihovega opravljenega dela. Stalno mora skrbeti, da so njihove naloge usmerjene in potekajo tako, da sledijo zastavljenim ciljem. Sprejemati mora odločitve, spodbujati motiviranje zaposlenih za delo in dobro opravljeno delo tudi nagrajevati. Med opravljanjem dela mora preprečevati nastanek konfliktov, ob pojavu le- teh pa te tudi reševati. Za vsa podjetja, ki si želijo dolgoročnega uspeha je pomembno, da neprestano razvijajo ustrezno vodenje organizacije. Pri preučevanju različnih procesov vodenja je že od nekdaj v ospredju iskanje najbolj uspešnih in učinkovitih stilov vodenja, oziroma tistih univerzalnih načinov vedenja, ki bi lahko omogočili uspešno in učinkovito delovanje organizacije. Prepričanj o obstoju najboljšega stila, ki bi bil učinkovit in uspešen v vseh situacijah, je danes veliko. Številne raziskave iz tega področja so pokazale, da je najboljši in najučinkovitejši stil vodenja, ki kombinira različne vodstvene stile v skladu s potrebami in zahtevami delovanja organizacije. Takšno prilagodljivost vodenja, imenovano situacijsko vodenje, vodje težko dosežejo, toda če jo, lahko to pomembno prispeva k delovni uspešnosti organizacij. Našo obravnavo smo usmerili na izbrano storitveno podjetje, ki smo ga preučili z vidika vodenja. V magistrskem delu smo predstavili in preučili obstoječe vodenje v podjetju, preučiti vlogo vodje, pomen vodenja podjetja ter lastnosti, sposobnosti in nalog, ki jih vodja potrebuje za uspešno vodenje. Podatke za obravnavo smo pridobivali z anketnim vprašalnikom, s pomočjo katerega smo pridobili vpogled v vodenje tako s stališča vodij v podjetju, kot tudi vseh ostalih zaposlenih. Analiza anket je pokazala, da je vodenje v podjetju, ki smo ga izbrali za obravnavo uspešna, kar se kaže tudi skozi rezultate podjetje skozi čas. Po analizi anket in obravnavi vodenja smo v nalogi podali tudi predloge za izboljšanje obstoječega motiviranja, komuniciranja ter vodenja, ki bi lahko podprli nadaljnjo izboljšanje poslovanja ter dodatno izboljšali zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih.
Ključne besede: Vodenje, motiviranje, komuniciranje, managerji, cilji podjetja, izboljšave vodenja, stili vodenja, management, stili vodenja, vloga vodje.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti različnih stilov vodenja v kontekstu prenosa podjetja in kako lahko različni stili pomagajo ali otežijo prenos podjetja iz ene generacije na drugo. Cilj naloge je izvedeti, kako lahko stili vodenja pripomorejo, da bo proces potekal čim bolj gladko, brez večjih zapletov, kakšne težave se lahko pojavijo med postopkom in kako pripraviti bodočo vodjo na sam prevzem podjetja, da bo podjetje še naprej rastlo in se razvijalo. V prvem delu naloge predstavljamo teoretični okvir vodenja, kjer smo opredelili ključne pojme, sloge vodenja in dejavnike, ki vplivajo na uspešen način vodenja. Poudarili smo primerjavo različnih stilov vodenja, kot so avtokratski, demokratični, transformacijski, transakcijski in birokratični in kako ti slogi vplivajo na prenos podjetja. Osrednji del naloge se navezuje na vodenje v kontekstu prenosa podjetja, kjer se osredotočamo predvsem na to, kako stil vodenja vpliva na proces prenosa, kako je potrebno naslednike pripraviti na prevzem podjetja in primerjavo, kako vodijo starejše in kako nove, mlade vodje. V tem delu obravnavamo tudi, do kakšnih sprememb pride v organizacijski kulturi po prenosu in analiziramo uspešne prenose. V empiričnem delu naloge smo izvedli sekundarno raziskavo, v kateri smo zbrali 32 naključno izbranih podjetij v Sloveniji, ki so prestali proces prenosa. Nato smo naredili analizo, koliko podjetij je po prenosu propadlo oziroma zašlo v finančne težave in koliko jih je obstalo in nemoteno poslovalo naprej. Ugotovili smo, kateri stil vodenja so v podjetjih v času prenosa uporabljali, da smo analizirali, kateri stil je bil najbolj učinkovit in kateri najmanj. Proučili smo njihov tržni delež in če se je le-ta po procesu prenosa povečal, zmanjšal ali ostal enak. V zaključnem delu smo predstavili ključna spoznanja in napisali ugotovitve same diplomske naloge, ki poudarjajo, da je proces uspešnega prenosa zelo povezan s stilom vodenja in pravočasno pripravo naslednika na sam proces. Ugotovili smo, kateri stil vodenja najbolje vpliva na proces prenosa in kateri najmanj, kako dolgo in kako morajo potekati priprave naslednika na sam proces in kako se vodenje razlikuje med starejšo in mlajšo generacijo vodij. Ovrednotili smo zastavljene hipoteze in ugotovili, kako sam stil vodenja vpliva na prenosa podjetja. Na koncu smo izpostavili odprt problem, ki bi ga bilo potrebno dodatno raziskati in proučiti.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, prenos podjetja, naslednik, vpliv vodenja, prilagodljivost vodij, družinska podjetja, podjetje.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (886,52 KB)

Opis: Pri doseganju ciljev organizacije, tako v poslovnem kot v javnem sektorju, ima uspešnost zaposlenih pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev. Od uspešnosti teh zaposlenih je odvisno uresničevanje načrtov, ki jih oblikujejo in izdajajo vodilni v organizaciji. Cilje, ki jih pričakujeta vodstvo in organizacija, je mogoče doseči, po drugi strani pa, če uspešnost zaposlenih ni dobra, pričakovanja in cilji vodstva in organizacije ne bodo doseženi. Uspešnost kot dejanja ali vedenje, ki so povezana s cilji, ki jih želi organizacija doseči. Če vedenje in dejanja zaposlenih ustrezajo organizacijskim ciljem, bo te cilje lažje doseči, če pa vedenje in dejanja zaposlenih ne ustrezajo organizacijskim ciljem, bo organizacijske cilje težko ali nemogoče doseči. Na uspešnost zaposlenega vplivajo številni dejavniki, in sicer: njegove sposobnosti, osebna motivacija, osebna podpora, prisotnost na delovnem mestu, ter odnos z organizacijo oziroma odnos s podjetjem. Vodenje ima osrednjo vlogo pri upravljanju in je potrebno v vseh organizacijah, da bi preprečili kaos. To vlogo običajno prevzame posameznik, znan kot vodja, njegov pristop pa je odvisen od posebnih okoliščin v organizaciji. Različne razmere zahtevajo različne stile vodenja, vodje pa morajo upoštevati tudi organizacijsko energijo, ki je sila, ki podjetje žene k doseganju njegovih ciljev. Da bi organizacija bila uspešna, mora imeti visoko raven pozitivne energije. V Sloveniji to energijo merimo vsako leto od leta 2016, po začetnih meritvah leta 2006. Na Finančnem uradu Maribor smo ocenili organizacijsko energijo in ugotovili, da v organizaciji prevladuje energija udobne inertnosti. Izračunan je bil indeks organizacijske energije, ki znaša 1,89 točke, kar je nižje od povprečja javnega sektorja ali nacionalne ravni. Ugotovljeno je bilo, da demokratičen stil vodenja ima statistično značilno pozitiven vpliv na prisotnost produktivne energije na FU Maribor, hkrati smo delno potrdili da birokratičen stil vodenja ima statistično značilen negativni vpliv na prisotnost udobnostne energije. Podani so bili ukrepi za dvig produktivne energije. Vodjem je bilo predlagano prilagajanje stila vodenja glede na energetska stanja posameznih sektorjev, sej so nekateri zaposleni zadovoljni s izbranim stilom vodenja njihovega vodje.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, modeli vodenja, organizacijska energija, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 79
Celotno besedilo (4,83 MB)