1. Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine : magistrsko deloAsja Flamiš, 2024, magistrsko delo Opis: Za pomoč pri obvladovanju težkih situacij se pogosto obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Socialna opora kot oblika socialne regulacije zajema interakcije s pomembnimi drugimi, ki lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in bolečine. Romantični partnerji so se skozi raziskave pokazali kot najučinkovitejši pri regulaciji doživljanja bolečine in tudi pri spremembah nevronske aktivnosti med procesiranjem bolečine. Iskanje in prejemanje opore pa sta odvisna od raznih dejavnikov, med njimi tudi od vrste navezanosti. Stil navezanosti namreč pogosto usmerja nivo in kakovost socialne opore. Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine partnerke in nevrofiziološke indikatorje partnerkine bolečine. V sklopu EEG-študije smo na vzorcu 36 romantičnih parov ugotovili, da prisotnost romantičnega partnerja pozitivno vpliva na doživljanje neprijetnosti bolečine partnerke in na z bolečino povezane ERP-komponente N1, P3 in LPP. Dodatno pa naši izsledki kažejo, da stil navezanosti ne igra vloge pri vplivu romantičnega partnerja na doživljanje neprijetnosti partnerkine bolečine ali pri vplivu romantičnega partnerja na nevrofiziološke potenciale, povezane z doživljanjem in procesiranjem bolečine. Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki predpostavlja, da socialna opora s strani romantičnega partnerja deluje kot naravni analgetik za lajšanje bolečine, hkrati pa izpostavljamo nekaj pomanjkljivosti in omejitev študije. Na raziskovalnem področju vidimo veliko priložnost za nadaljnje raziskovanje in izpeljavo pomembnih aplikacij, predvsem v klinični praksi za uvedbo socialne opore kot podporne oblike zdravljenja akutne in kronične bolečine.
Ključne besede: socialna opora, regulacija bolečine, elektrofiziološki potenciali, stil navezanosti, EEG
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (3,35 MB) |
2. Učinek krajše meditativne in dihalne tehnike pri žalujočih z varnim stilom navezanosti : magistrsko deloTanja Goltnik, 2024, magistrsko delo Opis: Žalovanje je normativna čustvena izkušnja, ki se pojavi po izgubi ljubljene osebe, živali ali predmeta, ter je ena izmed najbolj bolečih in stresnih izkušenj v življenju. Kljub dobri raziskanosti procesa žalovanja v strokovni literaturi smo ob pregledu opazili, da primanjkuje preprostih, hitro delujočih in ekonomsko učinkovitih tehnik za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja žalujočih. Namen tega magistrskega dela je zato bil preučiti učinke koherentne meditacije in tehnike cikličnega vzdihovanja na proces žalovanja pri žalujočih z varnim stilom navezanosti, kjer prevladuje internalizirana nadaljujoča se vez s pokojnikom. Izvedli smo randomizirano kontrolirano študijo, kjer smo 20 udeležencev razdelili bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala vodeno koherentno meditacijo (eksperimentalna skupina), bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala dihalno tehniko cikličnega vzdihovanja (kontrolna skupina), v skupnem trajanju štiri tedne. Z mešano ANOVO smo preverili učinek omenjenih tehnik na intenzivnost simptomov žalovanja, uravnavanje čustev, osamljenost, posttravmatsko rast ter pozitiven in negativen afekt. Statistične analize niso pokazale statistično značilnih učinkov na merjene konstrukte, kar pripisujemo večjemu osipu udeležencev, individualizaciji procesa žalovanja in tudi pomanjkljivostim eksperimentalnega dizajna. Kljub temu ima raziskava pomembne implikacije za nadaljnje raziskovanje na tem področju, hkrati pa smo v okviru magistrskega dela ustvarili veliko materialov, ki se lahko uporabijo v prihodnjih projektih.
Ključne besede: srčna koherenca, meditacija, fiziološki vzdihi, žalujoči, varen stil navezanosti
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 43
Celotno besedilo (10,10 MB) |
3. POVEZAVA MED MOTENIMI VZORCI HRANJENJA IN PREHRANJEVALNIMI NAVADAMI V DRUŽINI, STILOM NAVEZANOSTI TER VZGOJNIM STILOM NA VZORCU SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEVMaja Lampret, 2016, magistrsko delo Opis: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in
prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje,
prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna
aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in
Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in
čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010).
Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med
motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi
navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom.
Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo
vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ,
vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov
RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da
obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter
preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega
smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor,
pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci
hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in
starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami
hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost
reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri
vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja,
tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil,
značilnosti družinske sestave in spol.
Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja
razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski
faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere
druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v
družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in
zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne
navade, vzgojni stili.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1855; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. FACEBOOK IN PARTNERSKI ODNOSI: Vloga uporabe Facebooka in stilov navezanosti v partnerskih odnosih pri izražanju in doživljanju ljubosumja na FacebookuNeja Fermišek, 2016, magistrsko delo Opis: Popularnost Facebooka je v zadnjih nekaj letih izrazito narastla, vendar kljub temu njegov vpliv na partnerske odnose še zmeraj ostaja relativno neraziskan. Magistrsko delo ugotavlja, kako je uporaba Facebooka povezana z ljubosumjem in nadzorom partnerja na Facebooku ter z zadovoljstvom v samem partnerskem odnosu. Ker pa je romantična ljubezen proces navezanosti, se nam je prav tako zdelo pomembno, da v empiričnem delu raziščemo povezavo med različnimi stili navezanosti in ljubosumjem na Facebooku. V raziskavi je sodelovalo 490 oseb (94 moških in 396 žensk), starih med 17 in 55 let, ki so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka – FBI, Vprašalnika medosebnih odnosov – RQ, Vprašalnika navezanosti v bližnjih odnosih – ECR-R, Lestvice ljubosumja na Facebooku – FJS ter Lestvice ocene partnerskega odnosa – RAS. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in ljubosumje na Facebooku pozitivno povezana. Tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo do 30 minut, so izražali nižjo stopnjo ljubosumja kot tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo več kot 60 minut. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Ljubosumje in nadzor partnerja na Facebooku sta se izkazala za močno pozitivno povezana. Rezultati analize so med drugim pokazali, da je zadovoljstvo v partnerskem odnosu negativno povezano z ljubosumjem na Facebooku, medtem ko med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in intenzivnostjo uporabe Facebooka ni povezave. Pri stilih navezanosti in ljubosumju na Facebooku smo ugotovili, da so osebe višje na lestvici ljubosumja na Facebooku kot prevladujoči stil navezanosti pogosteje izbrale enega izmed ne-varnih stilov (plašljivo-izogibajoč, preokupiran), v primerjavi z osebami nižje na lestvici ljubosumja, ki so za prevladujoči stil najpogosteje izbrale varen stil navezanosti. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in partnerskih odnosov v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: partnerski odnosi, ljubosumje, stili navezanosti, varen stil, plašljivo-izogibajoč stil, preokupiran (ambivalenten) stil, odklonilno-izogibajoč stil, uporaba Facebooka, nadzor partnerja na Facebooku, zadovoljstvo v partnerskem odnosu
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2557; Prenosov: 427
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. Izbira partnerice pri študentih prvega in tretjega letnikaLidija Druzovič, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stile navezanosti v povezavi z izbiro partnerice študentov prvih in tretjih letnikov. Ugotavljali smo, ali sta trenutna želja po partnerski zvezi in število zvez povezana z oceno pomembnosti posameznih lastnosti partnerice ter kako se posamezni stili navezanosti povezujejo s posameznimi lastnostmi partnerice.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na teme, ki se povezujejo s problemom naše raziskave, in sicer smo predstavili razvojna obdobja, partnerstvo v različnih razvojnih obdobjih, navezanost skozi razvojna obdobja in v partnerstvu ter pomembne lastnosti pri izbiri partnerja. V raziskavi je sodelovalo 160 študentov moškega spola, in sicer 84 študentov prvih letnikov in 76 študentov tretjih letnikov. Raziskava je bila izvedena na različnih fakultetah v Mariboru.
Rezultati raziskave so pokazali, da število zvez ni povezano z oceno pomembnosti posameznih lastnosti partnerice. Študentje tretjih letnikov ne ocenjujejo višje pomembnosti osebnostnih lastnosti partnerice kot študentje prvih letnikov, ti pa višje ocenjujejo pomembnost zunanjega videza partnerice kot študentje tretjih letnikov. Študentje z varnim stilom navezanosti višje ocenjujejo pomembnost faktorjev vera in družina, demografski podatki 2 (postavke o geografski bližini partnerice in njeni starosti) in družinski odnos kot študentje z odklonilno izogibajočim stilom navezanosti. Študentje z varnim stilom navezanosti ne ocenjujejo višje pomembnosti posameznih lastnosti partnerice kot študentje s preokupiranim stilom navezanosti, le-ti pa višje ocenjujejo pomembnost faktorjev razgledanost, vera in družina in demografski podatki 2 (postavke o geografski bližini partnerice in njeni starosti) kot študentje z odklonilno izogibajočim stilom navezanosti. Pri študentih z različno stopnjo želje po trenutni zvezi ni prišlo do razlik v pomembnosti posameznih lastnosti partnerice.
Ključne besede: stil navezanosti, partnerski odnos, lastnost partnerice, razvojno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2016; Ogledov: 1894; Prenosov: 122
Celotno besedilo (985,71 KB) |
