SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAJPOMEMBNEJŠE SOCIOLOŠKE TEORIJE IN NJIHOV PRISPEVEK H KRIMINOLOGIJI
Manja Saletinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2803; Prenosov: 982
.pdf Celotno besedilo (544,20 KB)

2.
Odnos družbe do oseb s shizofrenijo
Lea Oprešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana duševna motnja- shizofrenija in odnos družbe do oseb s shizofrenijo. Osredotočili smo se na odnos družbe, ki je že skozi vso zgodovino pretežno odklonilen. Želeli smo ugotoviti kakšno je poznavanje shizofrenije ter kakšen je odnos družbe do oseb s shizofrenijo med naključno izbranimi ljudmi. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja- shizofrenija, epidemiologija, vzroki in klinični tipi ter vloga medicinske sestre pri zdravljenju. Opisani so odnos družbe do oseb s shizofrenijo, stigma ter vpliv stigme na življenje oseb s shizofrenijo. Zaradi nepoznavanja bolezni in napačnega prepričanja ljudi so osebe s shizofrenijo velikokrat potisnjene na družbeni rob kar posledično vpliva na njihovo celotno življenje. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v kraju Črna na Koroškem. Anketiranih je bilo 60 naključno izbranih oseb starejših od 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da je polovica naključno anketiranih že slišala za duševno motnjo- shizofrenijo. Večina anketiranih bi bila pripravljena sprejeti osebo s shizofrenijo v svojo družbo, saj menijo, da nimajo predsodkov pred duševno motnjo. Vendar pa nas je presenetil podatek, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da je odnos družbe do oseb s shizofrenijo zadržan.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, medicinska sestra, družba, odnos, stigma
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2019; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MLADOSTNIKOVO NAMERO POISKATI STROKOVNO SVETOVALNO POMOČ.
Gabrijela Ploj, 2014, magistrsko delo

Opis: Mladostništvo je obdobje, v katerem je zavedanje pomena duševnega zdravja in iskanje strokovne pomoči v primeru duševnih težav še posebej pomembno. Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na to, ali bo mladostnik poiskal pomoč svetovalnega delavca ali drugega strokovnjaka s področja svetovanja ali pa bo težave reševal sam ali s pomočjo svojih staršev, vrstnikov. Namen empiričnega magistrskega dela je preveriti stališča mladostnikov do iskanja strokovne svetovalne pomoči ter namere mladostnikov o tem, da poiščejo pomoč pri svetovalnem delavcu glede na tip problema. Prav tako želim raziskati pomen socialne stigme pri iskanju strokovne pomoči. Želim tudi ugotoviti, ali med spoloma obstajajo statistično pomembne razlike v izraženosti posameznih spremenljivk. V raziskavi je sodelovalo 458 dijakov. Uporabljeni so bili trije vprašalniki, ki merijo izbrane spremenljivke: Stališča do iskanja strokovne pomoči (Fischer in Farina, 1995), Vprašalnik o nameri iskanja svetovanja (Cash, Begley, McCown in Weise, 1975) in Lestvica socialne stigme, povezane s psihološko pomočjo (Komiya, Good in Sherrod, 2000). Rezultati kažejo, da je za udeležence značilna visoka percepcija socialne stigme in negativna stališča do iskanja strokovne pomoči, vendar med obema spremenljivkama ni statistično pomembne povezanosti. Spol se je izkazal kot pomembna spremenljivka, ki vpliva na različno izražena stališča do iskanja strokovne pomoči, ni pa pomemben pri izraženosti percepcije socialne stigme pred iskanjem strokovne pomoči. Raziskava prav tako kaže, da se mladostniki v primeru težav obračajo po pomoč na različne vire pomoči in da dekleta v primeru različnih težav hitreje poiščejo pomoč pri vseh virih pomoči.
Ključne besede: mladostništvo, duševno zdravje, stališča do iskanja strokovne pomoči, socialna stigma, svetovalni delavec.
Objavljeno: 28.07.2014; Ogledov: 1001; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (661,37 KB)

4.
Sprejetost pacientov s shizofrenijo v družbenem okolju
Jan Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Shizofrenija je ena izmed bolj stigmatiziranih bolezni. V diplomskem delu smo ugotavljali v kolikšni meri je socialna distanca pacientov s shizofrenijo posledica prepričanj in stereotipov o sami bolezni. Opredelili smo tudi kako demografija anketirancev vpliva na sprejetost pacientov s shizofrenijo. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena preko spletnega portala 1ka spletne ankete. Zbiranje rezultatov je potekalo v prvem tednu novembra 2018. Anketa je zajemala 12 vprašanj. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS. Rezultati: V anketi je sodelovalo 908 oseb iz celotne Slovenije, od tega 436 (48 %) moških in 472 (52 %) žensk. Četrtina anketiranih poroča negativno prikazovanje shizofrenije v medijih. Le 50 (5,5 %) anketiranih je mnenja, da so pacienti s shizofrenijo nevarni. Izražanje socialne distance se je večalo s stopnjevanjem k tesnejši interakciji in stikom s pacientom. Najvišje izražena socialna distanca se je pokazala pri 390 (43 %) anketirancih, ki se ne bi poročili s pacientom, ki ima shizofrenijo. Diskusija in zaključek: Seznanjenost o duševni motnji shizofreniji je površna zato priporočamo spodbujanje promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj po Sloveniji za zmanjšanje stigmatizacije do pacientov s shizofrenijo.
Ključne besede: shizofrenija, socialno okolje, stigma, socialna distanca, družben odnos
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 221; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici