| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FUNKCIONALIZACIJA BOMBAŽNIH VLAKEN S KARBOKSIMETILCELULOZO
Mitja Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Bombaž je zaradi svojih lastnosti vsestransko uporaben. Neželene lastnosti, kot so krčenje, hidrofilnost/hidrofobnost in gorljivost, se lahko z različnimi plemenitilnimi postopki zmanjšajo. Na področju celuloznih materialov je znanih precej postopkov modifikacij z namenom spremembe funkcionalnosti celuloze. Mnogi postopki so okolju neprijazni, ali pa vodijo k neobstojnosti končnih materialov in k sočasnemu poslabšanju mehanskih lastnosti, kar zmanjšuje stopnjo uporabnosti končnega produkta. Obdelava celuloze z različnimi polisaharidi za dosego večje funkcionalnosti omogoča široko uporabnost končnega produkta. S kontroliranim spreminjanjem površinske funkcionalnosti vlaken je mogoče razviti učinkovitejše pogoje obdelave in s tem povečati izkoristek pomožnih sredstev in kemikalij ob povečani ali vsaj ohranjeni kakovosti končnega izdelka. V diplomski nalogi smo skušali dognati kako funkcionalizacija oz. modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo vpliva predvsem na uporabne lastnosti bombaža, kot sta celokupni naboj vlaken ter hidrofilnost, hkrati pa podati ugotovitev, kako omenjena funkcionalizacija vpliva na uporabne lastnosti bombažnih vlaken. Rezultati so vzpodbudni, saj uporabljena topokemijska modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo daje očitno zelo plodne rezultate. Je metoda, ki sočasno z zvišanjem celokupnega naboja ter hidrofilnega značaja vlaken, ohranja tudi nekatere mehanske lastnost vlaken. Glede na to, da so našteti parametri gonilna sila adsorptivnosti vlaken, je moč pričakovati izboljšano adsorpcijsko kapaciteto le-teh za številne specifične substrate, predvsem tiste kationskega značaja.
Ključne besede: bombažna vlakna, tenziometrija, stični kot, mehanske lastnosti, sorpcijske lastnosti, funkcionalizacija, konduktometrična titracija, naboj bombažnih vlaken, topokemijska modifikacija bombaža, adsorpcijska kapaciteta vlaken
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2196; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (814,46 KB)

2.
ŠTUDIJ VPLIVA OBDELAVE S HITOZANOM NA HIDROFOBNO/HIDROFILNI KARAKTER VLAKEN
Karmen Lozinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi porasta mikrobiološko pogojenih bolezni in okužb potekajo številne raziskave z namenom poiskati trajne rešitve z novimi biorazgradljivimi materiali, obdelavami oz. tehnologijami, ki zagotavljajo trajne učinke ob popolni varnosti tako za človeka kot okolje. Hitozan je eno izmed najbolj obetajočih naravnih sredstev s protimikrobnim delovanjem, vendar pa obdelave tekstilnih vlaken s hitozanom bistveno vplivajo na površinske lastnosti materiala in na njegov hidrofilno/hidrofobni karakter, ki je pri medicinskih aplikacijah bistvenega pomena. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti kako obdelava celuloznih vlaken (bombaž, viskoza, modal in liocel) s hitozanom ter različni pogoji sušenja vplivajo na njihove površinske hidrofilno/hidrofobne lastnosti. Raziskava sprememb hidrofilno/hidrofobnih lastnosti bombaža in različnih tipov viskoznih vlaken bo omogočila izbiro najprimernejše surovine za posamezne izdelke in nakazala možnosti za povečanje njihove vpojnosti, ki bi naj zadostile različnim zahtevam potrošnikov. Rezultati so pokazali, da se regeneriranim celuloznim vlaknom po obdelavi s hitozanom hidrofilnost signifikantno zviša, in sicer v povprečju za 10 %. Sušenje s hitozanom obdelanih vlaken pri višji temperaturi kratek čas ugodneje vpliva na zvišanje hidrofilnosti kot sušenje pri sobni temperaturi. Bombažu pa se po obdelavi s hitozanom hidrofilnost zniža, saj se stični koti z vodo v primerjavi z neobdelanimi vlakni zvišajo za 6 %.
Ključne besede: medicinske tekstilije, celuloza, bombaž, viskoza, modal, liocel, hitozan, tenziometrija, stični kot
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1901; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
Funkcionalizacija vlaken s sinergistično formulacijo tenzid-polisaharid
Matej Bračič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Številni postopki funkcionalizacije medicinskih tekstilij so človeku in okolju neprijazni. Zaradi tega, vse večje zdravstvene osveščenosti ljudi in številnega porasta različnih bolezni se povečuje zanimanje za postopke, kjer se uporabljajo okolju prijazni alternativni polisaharidi. Večina alternativnih polisaharidov ima za tovrstno uporabo pomanjkljivosti, kot je omejena inhibicija patogenih bakterij. Ideja magistrske naloge je v razvoju sinergistične formulacije med polisaharidom hialuronsko kislino z vlažilnim učinkom in novo, naravno kationsko površinsko aktivno snovjo MKM s protimikrobnimi lastnostmi, za premaz na viskozni tkanini. Za karakterizacijo sinergistične formulacije med MKM in hialuronsko kislino smo uporabili nevtralizacijske potenciometrične titracije, potenciometrične titracije z uporabo ionselektivne elektrode, občutljive za površinsko aktivne snovi, ter fluorimetrične titracije na osnovi pirena. Rezultati so pokazali, da so interakcije med obema nad kritično koncentracijo asociacije močno kooperativnega značaja. Izoterme stopnje vezanja pa kažejo na vezavo površinsko aktivnega sredstva na hialuronsko kislino v presežku. Karakterizacijo viskozne tkanine, funkcionalizirane s sinergistično formulacijo, smo izvedli z uporabo nevtralizacijskih potenciometričnih titracij, meritvijo stičnega kota s tenziometrijo in protimikrobnim testiranjem. Funkcionalizirana viskozna tkanina izkazuje pozitiven naboj zaradi prisotnosti MKM, kar se neposredno odraža v njeni izredni redukciji patogenih bakterij. Funkcionalizacija viskozne tkanine s sinergistično formulacijo med MKM in hialuronsko kislino je inovativna in primerna za uporabo v medicinske namene, predvsem na področju celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, viskoza, površinsko aktivne snovi, polisaharidi, hialuronska kislina, potenciometrične titracije, fluorimetrična spektroskopija, tenziometrija, stični kot, protimikrobno testiranje
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2040; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
ŠTUDIJ ADSORPCIJE GALAKTOGLUKOMANANA NA POLIETILENTEREFTALAT
Ajra Hadela, 2014, diplomsko delo

Opis: Zanimanje za raziskovanje biopolimerov iz obnovljivih virov se v zadnjem desetletju močno povečuje zaradi pomanjkanja naravnih virov energentov. Zanimiva skupina biopolimerov so hemiceluloze, ki imajo zaradi svoje strukturne raznolikosti možnost uporabe na različnih področjih. Pri proizvodnji termomehanske pulpe v papirni industriji so galaktoglukomanani prevladujoče hemiceluloze, ki se sproščajo v procesne vode. Raztopljene manane je mogoče iz vodne faze odstraniti z adsorpcijo na vlakna pulpe, s čimer se poveča trdnost proizvedenega papirja. Zato sem pri svojem delu postavila hipotezo, da se bo galaktoglukomanan vezal tudi na ostala vlakna in jim spremenil lastnosti. Namen diplomske naloge je bil adsorbirati galaktoglukomanan iz vodnih raztopin na poletilentereftalatna vlakna in jim s tem izboljšati hidrofilnost. Preizkušanja adsorpcije sem najprej opravila na polietilentereftalatnih modelnih filmih s pomočjo kremenove mikrotehtnice. Po ugotovljenem optimalnem postopku sem nato obdelala polietilentereftalatno tkanino in uspešnost adsorpcije ugotavljala z metodami določanja celotnega organskega ogljika in z infrardečo spektroskopijo. Nazadnje sem ugotavljala uspešnost povečanja hidrofilnosti obdelane tkanine z določanjem vsebnosti vlage, s tenziometrijo in s fotogoniometrijo. Rezultati so pokazali, da je bil uporabljen postopek adsorpcije galaktoglukomanana na polietilentereftalatno tkanino uspešen. S pomočjo določanja kontaktnih kotov z vodo, pa sem dokazala tudi povečanje hidrofilnosti polietilentereftalatne tkanine obdelane z galaktoglukomnanom.
Ključne besede: hemiceluloze, galaktoglukomanan, poliester, polietilentereftalat, hidrofilnost/hidrofobnost, kremenova mikrotehtnica, stični kot
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 1041; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

5.
Vpliv fizikalno-kemijskih parametrov vlaken na rezultate protimikrobnih testiranj
Nives Vodišek, 2014, magistrsko delo

Opis: Potreba in zahteva po protimikrobni obdelavi tekstilij je zelo velika. Raziskanih je že precej različnih spojin, ki imajo te lastnosti, vendar jih je veliko škodljivih za ljudi in okolje. Zato je trend v iskanju naravnih in neškodljivih protimikrobnih sredstev. Žal pa je njihova vezava na tekstilno matrico in tudi stopnja učinkovitosti po navadi slabša. Problem s katerim smo se soočili že v diplomskem delu je, da smo dobili redukcijo mikroorganizmov na vzorcih, ki sploh niso bili obdelani s protimikrobnim sredstvom. Učinkovitost obdelanih tekstilij s protimikrobnimi sredstvi se določa z različnimi metodami, standardiziranimi in nestandardiziranimi. Vsaka od teh metod ima različen pristop k vrednotenju. Najbolj pogosto uporabljene so AATCC 100, AATCC 147, ASTM E 2149 in JIS L 1902. Problem pri nekaterih metodah je, da so rezultati pokazali nerazumljivo inhibicijo patogenih organizmov, kjer naj ne bi bila prisotna kot na primer pri neobdelanem vzorcu. Velikokrat prihaja tudi do napačne interpretacije rezultatov. Zato smo se v tem magistrskem delu osredotočili na testiranje neobdelanih tekstilnih vzorcev po različnih metodah. Izbrali smo najbolj pogoste in nam dostopne metode ASTM E 2149, ASTM E 2315 in JIS L 1902. Vzorce smo dali testirati v različne laboratorije. Kot vidimo v poglavju, Rezultati in meritve v preglednici 4.10 smo kljub temu dobili redukcijo mikroorganizmov. Zato smo preučili vpliv fizikalno-kemijskih parametrov vlaken, na mikrobiološke lastnosti vlaken.
Ključne besede: celuloza, bombaž, viskoza, PES vlakna, mikrobiološko testiranje, time-kill metoda ASTM E 2315, stresalna metoda ASTM E 2149, JIS L 1902, tenziometer, stični kot, površinska napetost, površinska energija
Objavljeno: 04.04.2014; Ogledov: 907; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

6.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA NOVIH POLISAHARIDNIH MATERIALOV
Matej Hribar, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil priprava novih polisaharidnih materialov in njihova karakterizacija. V prvem delu smo preučevali homogeno reakcijo sililiranja hidroksietil celuloze (HEC) in homogeno reakcijo sililiranja hitina. Skupno smo opravili 9 sintez z uporabo različnih sililirnih sredstev in pri različnih reakcijskih pogojih. Nastale produkte reakcij smo analizirali z IR spektroskopijo in preverili topnost produktov v nekaterih organskih topilih. V drugem delu pa smo se ukvarjali s pripravo tankih filmov celuloze in njenih derivatov s pomočjo ''spin-coating'' tehnike ter kemijsko in površinsko karakterizacijo le-teh. Tanke filme smo pripravili iz raztopin celuloznega acetata (CA), etil celuloze (EC), trimetilsilil celuloze (TMSC) in dvokomponentnih mešanic v različnih razmerjih. Na eni ponovitvi filmov smo izvedli tudi postopek regeneracije. Pripravili smo tudi debelejše filme in njihove regenerirane ponovitve. V zadnjem delu smo izvedli karakterizacijo tankih filmov. Za pridobitev informacij o površinskih in kemijskih lastnostih tankih filmov smo izvedli meritve stičnega kota, opravili IR spektroskopijo, izvedli meritev adsorpcije različnih proteinov na pripravljene tanke filme s tehniko QCM-D in naredili topografske meritve s tehniko AFM. Na debelejših filmih smo izvedli le meritve stičnega kota. Z reakcijami sililiranja HEC smo uspešno sintetizirali želen produkt. V primeru sililiranja hitina želenega produkta nismo uspeli sintetizirati. Nastali produkti reakcij so v organskih topilih slabo topni oz. nabrekajo. Z analizo IR spektroskopije tankih filmov smo dokazali uspešno cepitev na predvideni vezi in nastanek –OH skupine po opravljenem postopku regeneracije. Zaradi nastanka novih –OH skupin po postopku regeneracije je postala površina bolj hidrofilna, kar smo dokazali z meritvami stičnega kota. Meritve adsorpcije proteinov so pokazale, da imajo hidrofobne površine večjo težnjo po ireverzibilni vezavi govejega serumskega albumina (BSA), medtem ko ima fibrinogen visoko afiniteto do adsorpcije na površino celuloznega acetata. Razviti materiali kažejo na potencialno uporabo na področju biomedicine, kot so na primer površine senzorjev ali pa biokompatibilne plasti, ki preprečujejo obraščanje.
Ključne besede: celuloza in celulozni derivati, hitin, sililiranje, tanki filmi, spin-coating, ATR-FTIR, stični kot, adsorpcija proteinov, QCM-D, AFM
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 871; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

7.
Modifikacije PA 6 z $NH_3$ plazmo
Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: S plazmami modificiramo površinske lastnosti različnih materialov, tudi tekstilnih. Na površine lahko uvedemo dodatne ali nove funkcionalne skupine, jih prevlečemo s tankimi polimernimi filmi ali očistimo. V naši raziskavi smo z nizkotlačno amoniakovo plazmo obdelovali PA 6 folijo ter ovrednotili dosežene modifikacije površine v odvisnosti od časa obdelave (od 7 do 540 s). Z merjenjem stičnega kota smo ugotavljali izboljšanje hidrofilnosti površin, s potencialom zaradi pretoka smo spremljali spremembe površinskega naboja, z elektronsko spektroskopijo (XPS) smo analizirali kemijsko sestavo površin, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo raziskovali topografijo površin. Rezultati so pokazali, da so modifikacije odvisne od časa obdelave. Pri obdelavi PA 6 z $NH_3$ plazmo dosežemo boljšo omočljivost, saj se stični koti zmanjšajo. Z daljšim časom obdelave na površini PA 6 nastaja vedno več funkcionalnih skupin, ki vsebujejo dušik, kar se poleg povečane vsebnosti dušika na površini folije kaže tudi v premiku izolektrične točke (IET) k višjim ph vrednostim. Največji premik IET smo zasledili pri foliji, ki smo jo obdelovali 20 s (od ph 4,2k 6,2). če je čas obdelave daljši, plazma v večji meri uniči površino, pri čemer se odstranjujejo razgradni delci, za to se vsebnost dušika zmanjša, stični koti se nekoliko povečajo in IET se pomakne nazaj k nižjim ph vrednostim (k ph 5,6 pri času obdelave 180s). AFM slike neobdelanih in obdelanih folij so pokazale, da se zaradi obdelave številnejši in večji, srednja hrapavost pa se zato poveča iz 4nm (neobdelan vzorec) na 13,6 nm (čas obdelave 540s).
Ključne besede: tekstilna vlakna, poliamid 6, površinska modifikacija, NH3 plazma, amino skupine, zeta potencial, stični kot, XPS, AFM
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 352; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (636,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici